Zdravje moških

Kdaj je moški res moški, se je že v 80. letih spraševal priljubljeni nemški pevec Herbert Grönemeyer. Menite, da je pravi odgovor: Ko mu ni treba k zdravniku, ko živi bolj nezdravo in tvegano, ko je bolj bolan in umre prej od žene? Če si ogledamo številke in dejstva, bi to lahko kar držalo.

Kljub temu, da se pričakovana življenjska doba podaljšuje, je ta pri moških še vedno nižja kot pri ženskah. Dečki, rojeni leta 2010, lahko računajo, da bodo doživeli 77 let, če živijo v Nemčiji in 80, če živijo v Švici, medtem ko bo deklica, statistično gledano, doživela okroglih pet let več. Moški, stari ta trenutek 65 let, lahko v povprečju računajo še na 19 let, enako stare ženske pa še na 22 let življenja.

Razloge za razlike v starosti znanstveniki po eni strani vidijo zlasti v bioloških razlikah med spoloma, v različni anatomiji in hormonski sliki ter genski predispoziciji, po drugi strani pa tudi v družbenem in kulturnem okolju – v izobrazbi, prihodkih in delovnih pogojih kot tudi v socialni vpetosti. Vsi ti so običajno zelo različni in na mnogotere načine vplivajo na zdravje. Razlike pa ustvarjamo tudi doma – s svojim obnašanjem in odnosom do zdravja, svojega telesa in psihe.  

Razlike so še zlasti očitne, če pogledamo na nastop zgodnje smrti, pred 65. letom: od 100.000 moških jih umre 239, preden dosežejo to starost, a le 139 od 100.000 žensk (podatki iz leta 2008).  Tveganje je posebej visoko pri mladih moških, kjer jih umre dvakrat toliko kot mladih žensk, predvsem zaradi prometnih nesreč, nezgod pri delu in športu ter zaradi nasilja.

V srednji in zreli starosti pa k višji umrljivosti moških prispevajo srčno-žilna obolenja, rak na pljučih in z alkoholom povezane bolezni. Do te ugotovitve je prišlo tudi prvo nemško poročilo o zdravju moških oktobra 2010, ki poroča, da je zdravstveno stanje moških precej slabše od zdravja žensk.

Da poklicna dejavnost neugodno vpliva na zdravje moških, je ugotovila že socialno-psihološka raziskava z leta 1999. Še vedno več moških kot žensk opravlja svoj poklic v napornih in nevarnih industrijskih poklicih, kmetijstvu, gozdarstvu, rokodelstvu in gradbeništvu. Posledice se jasno kažejo tudi znotraj poklicnih skupin – kot kaže dolgoročna študija iz Švice, je pri 65 letih le 57 odstotkov delavcev v gradbeništvu zdravih, medtem kot je teh pri arhitektih in tehnikih 85 odstotkov.

Moški pogosteje opravljajo poln delovni čas in delajo nadure, a so za te v primerjavi z ženskami redkeje neplačani. Dolg delovni čas in poklicni stres poleg ostalih dejavnikov povečujeta tveganje za srčni infarkt: moški med 40. in 50. letom ga utrpijo  petkrat pogosteje kot ženske enake starosti.

Moški se neprestano bojijo konkurence in so pod velikim pritiskom, da dosežejo uspeh v poklicu, da se povzpnejo po karierni lestvici, da družini zagotovijo varen prihodek. Če jim to ne uspe, jih to pogosteje in močneje prizadene kot ženske.

„Moški so zagrizeni in imajo občutek, da jim kot moškim ne sme spodleteti“, pravi nemški svetovalec Hans-Jürgen Stöhr. Hitreje se vdajo in pri težavah redkeje poiščejo strokovno pomoč. Stopnja samomorilnosti je pri moških očitno višja kot pri ženskah: več kot 70 odstotkov, ki storijo samomor, je moških.

Moški se s športom ukvarjajo sicer pogosteje, a jih pri tem vodijo zlasti ambicije in tekmovalnost, medtem ko se ženske športno udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in ohranjanja teže in pri tem ne pretiravajo.

Le 60 odstotkov moških pazi na svojo prehrano, pri ženskah je odstotek precej višji (80%). Posledica so očitne – v primerjavi z ženskami so moški znatno večkrat prekomerno težki. Po podatkih švicarskega državnega urada za zdravje je prekomerno težkih 46 odstotkov moških, v Nemčiji 48 in v Avstriji 54 (odstotek pri ženskah v treh državah je znatno nižji: 29/31/29). Dodatno je ob tem v Avstriji in Švici 9 odstotkov moških debelih, v Nemčiji pa kar neverjetnih 19 odstotkov moških.

Prekomerna teža je medtem razširjena tudi med mladimi odraslimi. Kot kaže ena nemška raziskava, jih je pri 20-24 letnih moških že 29 odstotkov prekomerno težkih (pri ženskah 18%). S starostjo stvari niso boljše. Največ prekomerno težkih je med 70-74 letniki: kar 74% moških (in 63% žensk) se spopada s odvečnimi kilogrami. Pa je kljub temu znatno več moških kot žensk s svojo težo zadovoljnih. Zato ne čudi, da je število diabetikov pri moških skoraj dvakrat višje.

Moški so večji porabniki alkohola, drog in cigaret. Kar dvakrat toliko moških kot žensk zaradi jeter prizadene ciroza jeter. Zlasti pri mladostnikih je modno prekomerno popivanje, kar bo številke le še poslabšalo. Vnetje jeter pogosteje nastopi pri moških in tveganje za hepatitis B je pri njih znatno višje. Moški pogosteje zbolijo in umrejo zaradi raka, tudi kajenje tu igra pomembno vlogo: pljučni rak je za rakom prostate in rakom debelega črevesa najpogostejše kancerogeno obolenje.

Čeprav je dobro znano, da je zdravje moških v slabem stanju in da je njihovo tveganje za smrt višje, se moški s tem le površno ukvarjajo. Slabo se udeležujejo preventivnih pregledov (v Nemčiji te prezre kar 80% moških) in le redko hodijo k zdravniku. Skrb za svoje zdravje in psiho, priznanje bolečine ali celo bolezen še vedno velja za nemoško. Številni moški prezrejo tudi resnejše simptome in menijo, da bodo ti že minili. Do zdravnika običajno stopijo šele tedaj, ko res ne gre drugače – takrat pa je pogosto že prepozno.

Tudi k zobozdravniku hodijo redkeje kot ženske, kljub temu, da je že jasna povezava med obolenjem dlesni in srčno-žilnimi boleznimi. Parodontitis sodi med klasične dejavnike tveganja za srčno-žilna obolenja, skupaj s povišanimi vrednostmi krvnih maščob, visokim krvnim pritiskom in prekomerno težo.

Verjetnost, da bodo moški pri zdravstveni težavi poiskali zdravniško pomoč, je v primerjavi z ženskami kar štirikrat nižja. Moški imajo do svojega telesa ponavadi distanciran pogled in radi prezrejo znake bolezni. Do zdravnikov so nezaupljivi in le malo stavijo na preventivne preglede.

Moški imajo vedno na zalogi kup izgovorov: „Ne morem si privoščiti, da bi bil bolan.“, „Nimam časa“, „Trenutno sem brez zdravnika“, „Saj se bo stanje že izboljšalo“, „Bom šel k zdravniku, ko se stanje v podjetju malo umiri“.

Že Sebastian Kneipp je dejal, da kdor si ne vzame časa za zdravja, si ga bo nekega dne moral vzeti za bolezen. Ženske moškim lahko pomagajo, da naredijo korak naprej proti zdravju. Predstavijo naj jim objektivna, neizpodbitna dejstva o boleznih in možnosti, kako jih preprečiti. Opozorijo naj jih na to, da že majhne težave lahko predstavljajo resnejše obolenje. Ob tem naj se vzdržijo kritike in le izrazijo skrb. Majhni družinski mejniki so jih pri tem lahko v dragoceno pomoč. Tako je bližajoča se poroka v družini dober razlog, da mož do tega datuma oklesti nekaj kilogramov in tudi pregled oči je bolje opraviti pred bližajočim se dopustom. In če vse to ne pomaga, mu žena še vedno lahko rezervira termin pri svojem zdravniku.

Besedilo: Dr. Claudia Rawer
Prevod: Sabina Topolovec  
Vir: www.avogel.ch