Veliko ljudi niti ne razmišlja o spanju, tistim, ki slabo spijo, pa ta tema povzroča velike preglavice.    
Z znanstvenega stališča je spanje tisto obdobje dneva, ko smo na nek način nezavestni in se torej ne zavedamo okolice. Uravnava ga naša notranja ura, ki ji strokovno pravimo cirkadiani ritem. Dejavniki, kot so izmensko delo ali hitro potovanje čez več časovnih pasov, lahko zmotijo delovanje notranje ure.

Alfred Vogel je spanje opisal kot »zdravilo, brez katerega ne moremo živeti«. S tem je želel povedati, da ima spanje pozitivne učinke na telo in da moramo spati, če želimo ostati zdravi.  
Zelo pomembna naloga spanja je obnova telesa po vsakodnevnih naporih, kar je še zlasti pomembno za možgane. Med dobrim spancem se obnovijo tkiva, organi se spočijejo in odpadne snovi, ki nastajajo podnevi, se odstranijo.  
To lahko primerjamo z vzdrževalnim osebjem v poslovnih stavbah, ki po zaključku delavnika počistijo prostore, popravijo okvare, izpraznijo koše in uredijo podatke na računalnikih, da naslednja izmena lahko normalno nadaljuje z delom.

Poznamo dve glavni fazi spanja, ki se pri dobri kakovosti spanja izmenjujeta vsakih 90 do 120 minut.  

• REM spanje: zanj je značilno hitro premikanje oči in velika dejavnost možganov. Takrat običajno sanjamo in če dobro spimo, se bomo prebudili neposredno iz REM spanja ter se spomnili sanj.
• Ne-REM spanje: takrat spimo najgloblje; možgani so sicer bolj mirni, vendar se naše telo pogosteje premika. Zanimivo je, da večina ljudi, ki hodi v spanju, to počne v ne-REM spanju.  

Tudi pri dobrem spancu se lahko nekajkrat za kratek čas prebudimo. To je normalen pojav pri prehodu iz REM v ne-REM spanje. 

Pravijo, da povprečen človek potrebuje 7 ur in pol spanja dnevno, vendar se ta številka lahko med posamezniki zelo razlikuje.  
Pri tem imata pomembno vlogo starost in osebnostne lastnosti. Nekateri ljudje so povsem čili in spočiti tudi po 4 urah spanja.  
Starejši kot smo, manj spanja potrebujemo. Največ ga potrebujejo dojenčki (večji del dneva), otroci že malo manj (10 ur). Za najstnike je značilno, da spet spijo več časa in da zjutraj težje vstanejo, nato pa z leti potreba po spanju postopno upada.  
Tudi vzorec spanja se z leti spreminja. Starejši na primer globoko spijo prve 3 do 4 ure, v drugi polovici noči pa se zlahka prebudijo.

Podatki kažejo, da ima več kot četrtina ljudi  težave s spanjem  in si želi boljše kakovosti spanja.
Pri slabem spancu je moten ritem REM in ne-REM spanja. Takrat spimo bolj plitvo oziroma rahlo in se zjutraj ne zbudimo spočiti.  
Vzroke slabega spanca lahko razdelimo v dve glavni skupini: težave s spanjem in motnje spanja.

Dormeasan^® kapljice

Naravna pomoč pri nespečnosti, napetosti in nemiru Več

Te težave so najpogostejši vzrok slabega spanca. Same po sebi niso zdravstvene težave; nastanejo zaradi običajnih vsakodnevnih težav ali manjših zdravstvenih težav (na primer zamašen nos), ki motijo spanec. Težave s spanjem razdelimo v tri skupine. 

• Težavno uspavanje
• Slaba kakovost spanja
• Prezgodnje prebujanje  

Razlogi za te težave s spanjem so raznoliki: rojstvo otroka, stres, skrbi, vznemirjenje ali manjše zdravstvene težave, kot so nočno potenje v menopavzi, pogosto nočno uriniranje zaradi povečane prostate in bolečine v sklepih in mišicah.  

Na tej povezavi lahko preberete več o težavah s spanjem. O njihovih vzrokih lahko več preberete tukaj.

Gre za zdravstvene težave, ki neposredno prizadenejo spanje. So manj pogoste kot težave s spanjem. V to skupino spadajo:

• nespečnost (huda nezmožnost uspavanja ali ohranjanja spanja),      
• apneja (začasno prenehanje dihanja) med spanjem, 
• narkolepsija (nezmožnost uravnavanja ritma spanja), 
• sindrom zakasnjene faze spanja (zakasnitev ritma spanja),
• hoja med spanjem. Več.

Motnje spanja, pa tudi težave s spanjem (kadar so hude, kar je redko) povzročajo pomanjkanje spanja, ki se lahko odraža na telesu.
Najpogostejši vzrok pomanjkanja spanja je rojstvo otroka. Vendar pa nekateri otroci spijo bolje, zato se tudi njihovi starši manj zbujajo. Več.

• Spimo tretjino svojega življenja.
• Če bi sešteli čas vseh sanj v našem življenju, bi ugotovili, da skupno sanjamo 6 let oziroma več kot 2.000 dni.
• Več kot četrtina ljudi slabo spi.
• Napoleon in Margaret Thatcher sta menda potrebovala le 4 ure spanja dnevno.
• Trenutni svetovni rekord najdaljšega časa brez spanja je 11 dni. Postavil ga je Randy Gardner leta 1965.
• Vsak človek sanja, vendar se sanj ne spomnimo vedno.
• Vsako noč imamo povprečno 4 do 7 sanj, ki skupaj trajajo od ene do dveh ur.
• Pet minut po koncu sanj se spomnimo le še polovice, po desetih minutah pa le še 10 odstotkov sanj.
• Raziskave kažejo, da so naši možgani bolj dejavni med sanjanjem kot med budnostjo.
• Otroci, mlajši od 3 let, nikoli ne sanjajo sebe.
• Potreba po spanju pri živalih se zelo razlikuje med vrstami: piton potrebuje približno 18, mačka 12, afriški slon 3 in žirafa približno 2 uri.

• Težave s spanjem
• Nespečnost
• Pomoč pri težavah s spanjem
• Pomanjkanje spanja
• Dormeasan - naravna pomoč pri nespečnosti, napetosti in nemiru
• Motnje spanja
• Ukrepi za ustrezno higieno spanja
• Ne morem spati
• Kako spati bolje