A.Vogel Blog

Mnogo ljudi ima težave s spanjem. S kakšnimi težavami se soočamo?

V člankih na naši spletni strani lahko preberete več informacij o vzorcih spanja in najdete odgovore na vprašanja, povezana s spanjem.
  • Vprašanja in odgovori

    Najbolj pogosta vprašanja in odgovori o spanju. Več>>

  • Preverite kako dobro spite

    Vzemite si minuto časa in preverite, kako dobro spite. Več>>

  • Dormeasan kapljice

    Naravna pomoč pri nespečnosti, napetosti in nemiru. Več.>>

Spanje

Kaj je dober spanec? Kakšna je razlika med težavami s spanjem in motnjami spanja?

Kaj je spanje

Veliko ljudi niti ne razmišlja o spanju, tistim, ki slabo spijo, pa ta tema povzroča velike preglavice.    
Z znanstvenega stališča je spanje tisto obdobje dneva, ko smo na nek način nezavestni in se torej ne zavedamo okolice. Uravnava ga naša notranja ura, ki ji strokovno pravimo cirkadiani ritem. Dejavniki, kot so izmensko delo ali hitro potovanje čez več časovnih pasov, lahko zmotijo delovanje notranje ure.

Zakaj potrebujemo spanje

Alfred Vogel je spanje opisal kot »zdravilo, brez katerega ne moremo živeti«. S tem je želel povedati, da ima spanje pozitivne učinke na telo in da moramo spati, če želimo ostati zdravi.  
Zelo pomembna naloga spanja je obnova telesa po vsakodnevnih naporih, kar je še zlasti pomembno za možgane. Med dobrim spancem se obnovijo tkiva, organi se spočijejo in odpadne snovi, ki nastajajo podnevi, se odstranijo.  
To lahko primerjamo z vzdrževalnim osebjem v poslovnih stavbah, ki po zaključku delavnika počistijo prostore, popravijo okvare, izpraznijo koše in uredijo podatke na računalnikih, da naslednja izmena lahko normalno nadaljuje z delom.

Kaj je dober spanec?

Poznamo dve glavni fazi spanja, ki se pri dobri kakovosti spanja izmenjujeta vsakih 90 do 120 minut.  

  • REM spanje: zanj je značilno hitro premikanje oči in velika dejavnost možganov. Takrat običajno sanjamo in če dobro spimo, se bomo prebudili neposredno iz REM spanja ter se spomnili sanj.
  • Ne-REM spanje: takrat spimo najgloblje; možgani so sicer bolj mirni, vendar se naše telo pogosteje premika. Zanimivo je, da večina ljudi, ki hodi v spanju, to počne v ne-REM spanju.  

Tudi pri dobrem spancu se lahko nekajkrat za kratek čas prebudimo. To je normalen pojav pri prehodu iz REM v ne-REM spanje. 
 

Koliko spanja potrebujemo

Pravijo, da povprečen človek potrebuje 7 ur in pol spanja dnevno, vendar se ta številka lahko med posamezniki zelo razlikuje.  
Pri tem imata pomembno vlogo starost in osebnostne lastnosti. Nekateri ljudje so povsem čili in spočiti tudi po 4 urah spanja.  
Starejši kot smo, manj spanja potrebujemo. Največ ga potrebujejo dojenčki (večji del dneva), otroci že malo manj (10 ur). Za najstnike je značilno, da spet spijo več časa in da zjutraj težje vstanejo, nato pa z leti potreba po spanju postopno upada.  
Tudi vzorec spanja se z leti spreminja. Starejši na primer globoko spijo prve 3 do 4 ure, v drugi polovici noči pa se zlahka prebudijo.

Slab spanec

Podatki kažejo, da več kot četrtina ljudi slabo spi in si želi boljše kakovosti spanja.  
Pri slabem spancu je moten ritem REM in ne-REM spanja. Takrat spimo bolj plitvo oziroma rahlo in se zjutraj ne zbudimo spočiti.  
Vzroke slabega spanca lahko razdelimo v dve glavni skupini: težave s spanjem in motnje spanja.


Težave s spanjem

Te težave so najpogostejši vzrok slabega spanca. Same po sebi niso zdravstvene težave; nastanejo zaradi običajnih vsakodnevnih težav ali manjših zdravstvenih težav (na primer zamašen nos), ki motijo spanec. Težave s spanjem razdelimo v tri skupine. 

  • Težavno uspavanje
  • Slaba kakovost spanja
  • Prezgodnje prebujanje  

Razlogi za te težave so raznoliki: rojstvo otroka, stres, skrbi, vznemirjenje ali manjše zdravstvene težave, kot so nočno potenje v menopavzi, pogosto nočno uriniranje zaradi povečane prostate in bolečine v sklepih in mišicah.  

Na tej povezavi lahko preberete več o težavah s spanjem. O njihovih vzrokih lahko več preberete tukaj.

Motnje spanja

Gre za zdravstvene težave, ki neposredno prizadenejo spanje. So manj pogoste od težav s spanjem. V to skupino spadajo:

  • nespečnost (huda nezmožnost uspavanja ali ohranjanja spanja),      
  • apneja (začasno prenehanje dihanja) med spanjem, 
  • narkolepsija (nezmožnost uravnavanja ritma spanja), 
  • sindrom zakasnjene faze spanja (zakasnitev ritma spanja),
  • hoja med spanjem. Več. 

Pomanjkanje spanja

Motnje spanja, pa tudi težave s spanjem (kadar so hude, kar je redko) povzročajo pomanjkanje spanja, ki se lahko odraža na telesu.
Najpogostejši vzrok pomanjkanja spanja je rojstvo otroka. Vendar pa nekateri otroci spijo bolje, zato se tudi njihovi starši manj zbujajo. Več.

Dejstva o spanju