Kako zaskrbljeni so mladi moški?

O človeškem telesu smo največ informacij prejeli pri naravoslovnih predmetih v šoli. Kljub temu pa o življenju moških in žensk po rodni dobi ne vemo kaj dosti. Kaj se dogaja v menopavzi? Kako nam življenje spremeni spremenjeno delovanje prostate? Mar so to težave ali le normalen del življenja? Glede na podatek, da kar 40% moških po petdesetem letu doleti povečanje prostate in njeno spremenjeno delovanje, se nam je zdelo modro osveščenost raziskati tudi med mlajšimi moškimi. Težave s povečano prostato se namreč po sedemdesetem letu dotaknejo več kot 80% moške populacije.

Krajšo anketo o poznavanju tematike – zdravje prostate - smo ponudili moškim, starim od 18 do 45 let. Razdelili smo jih v tri starostna obdobja ter prosili za nekaj minut časa. Na pobudo se je odzvalo 30 moških, največ iz starostne skupine 36 do 45 let – kar 70%. Mlajši so anketo hvaležno odklanjali z nerodnim odgovorom, da se jih ne tiče.

Skupino smo povprašali, v katerem življenjskem obdobju so o prostati dobili največ splošnih informacij. V 80% je bila to doba odraslosti, preostali odstotek pa v času osnovne ali srednje šole.

Sledilo je preverjanje, ali kandidati poznajo znake spremenjenega delovanja prostate. 60% anketiranih bi jih jasno prepoznalo.

Zanimalo nas je, s kom bi se o težavah oziroma prepoznanih znakih pri sebi lahko pogovorili. V veliki večini bi se moški o tem pogovorili z zdravnikom. Precej manjši delež bi težavo zaupal partnerki. Ostale opcije bližnjih odnosov, kot so oče, ded, mati, brat, sestra, prijatelji, pa predstavljajo zanemarljiv delež.

Povprašali smo tudi, katero skupino moških pravzaprav doletijo težave s prostato. V 72% so spraševani odločili, da so to moški v tretjem življenjskem obdobju, kar tudi drži. Po 10% jih meni, da vse moške po petdesetem letu, naslednjih 10%, pa da zgolj redke. Prav nihče pa se ni odločil za možnost, da se težave tudi dedujejo.

Posledično nas je zanimalo, ali anketirani moški poznajo koga s tovrstnimi težavami v svoji družbi in okolici. Kar 62% jih ne pozna nikogar s to težavo. V nadaljevanju smo spraševali, ali so o težavah prostate teh znancev izvedeli od njih osebno ali od drugih virov. 52% moških je za obolele kolege izvedelo od okolice in ne osebno.

Glede na znanje in znane primere nas je zanimalo še, ali se čutijo »ogrožene« oziroma, ali bi težave s prostato lahko doletele tudi njih. Tu so se razdelili v dve enako številni skupini, ki povsem neodločeno glasujeta z da in z ne.

Na vprašanje, kdaj je potrebno poskrbeti za zdravje prostate, je 41% delež odgovoril, da vse življenje. 28% jih meni, da od spolne zrelosti dalje. 14% bi jih ukrepalo ob prvih znakih spremenjenega delovanja prostate. Ostali pa so se opredelili za pred in po petdesetem letu.

Ali bi težave s prostato vplivale na kvaliteto življenja in samopodobo, je 72% moških odločno odgovorila z da. 76% jih meni, da lahko na zdravje prostate vplivamo z življenjskim slogom.

Da blage težave lahko prerastejo tudi v resne, smo opozorili z vprašanjem, ali poznajo koga, ki ima ali je prebolel raka prostate. V 72% odgovarjajo odklonilno.

Glede na to, da polovico moški skrbi in druge polovice ne skrbi prihodnost delovanja prostate, nas je zanimalo, kateri znaki spremenjenega delovanja se jim zdijo najbolj neprijetni. Najbolj pereče so večvrstne težave pri uriniranju (šibek, prekinjen curek, inkontinenca, občutek neizpraznjenega mehurja), takoj za tem pa sledi izguba libida. Nočno uriniranje se pojavi šele na tretjem mestu.

Glede na zaskrbljenost smo jih povprašali še, ali poznajo preventivo ali naravno obliko pomoči pri težavah s prostato. Skoraj 70% jih odgovarja pritrdilno.

Dodali smo vprašanje, kje se o tematiki največ informirajo. 60% predstavlja splet, nekaj manj kot 30% prijatelji ter literatura. Zaupali bi se tudi zdravniku in farmacevtu. Nekoliko manj zaupajo radiu in TV.

Ob zaključku smo povprašali še po željah o informiranosti. 55% moških bi si želelo več znanja o prostati pridobiti v času šolanja pri naravoslovnih predmetih.

Na koncu smo preveri še, ali poznajo hranila in živila, ki pripomorejo k zdravju prostate. Odgovor je podalo sedem mladeničev, ki menijo, da so to pivo, buče, ozkolistna palma, oves, oreški, jajca ter sadje in zelenjava. Glede na spremljanje medijev pa so se jim v spomin vtisnili tudi farmacevtski izdelki, prehranska dopolnila ter zdravila, ki bi jih uporabili v primeru težav. Med njimi tudi Prostasan.

Iz rezultatov lahko sklepamo na splošno stanje mladih moških. Zavedajo se, da težave s prostato obstajajo ter tudi, kdaj so pereče. Povsem jasno je tudi, da lahko na njihov razvoj vplivajo z življenjskim slogom, a to spremembo odrivajo na kasnejše obdobje. Da med njimi obstajajo moški, ki tovrstne težave že prebolevajo, jim je poznano, a se osebno o težavi ne pogovarjajo. Žal bi o tem spregovorili šele z zdravnikom, šele potem s partnerko.

Je osebne stiske in težave res tako težko deliti z najbližjimi? Bi morali mlade o tem tako pomenljivem obdobju bolje izobraziti ter ponuditi tudi bolj odprte kanale za komunikacijo? V prvi meri bi morali z malo toplejšim prijemom to temo obravnavati tudi v družini. Pristna vez ter zdrav moški duh se kaže tudi v zaupnosti očeta s sinom. In pogovor o prostati dveh odraslih moških, dveh generacij, bi zagotovo spremenila tudi celoten pogled ter doživljanje kvalitete življenja po srečanju z Abrahamom.

Za vse, ki se ankete niste upali pritakniti, prilagamo povezavo s krajšim a temeljitim pregledom stanja povečane prostate. Seveda se tiče tudi vas. Temo lahko načnete tudi s prijatelji ob vrčku piva, pomembno je, da ne ostane zamolčana ali prezrta. Velja tudi, da se dolgoročno bolje obnese skrb za zdravje prostate, kot skrb, ali vas težave lahko doletijo. Seveda! Kot moški in lastnik prostate ste polno odgovorni tudi za njeno delovanje ter zdravje. In če skrb le ne gre povsem stran, spomnite se, da obstaja Prostasan!

Lucija Šušteršič