A.Vogel Blog

Raziskave razkrivajo, da je »normalno«, da so otroci bolni tudi do 11-krat letno

Raziskava o tem, koliko respiratornih obolenj pri otroku je še normalen pojav (History of respiratory infections in the first 12 yr among children from a birth cohort. Christoph Grüber et al.) razkriva naslednje. Do 12. leta starosti so spremljali 760 otrok v Nemčiji, rojenih leta 1990. Letno naj bi ti v zgodnjem otroštvu (0- 2 leti) zboleli do 11-krat, v predšolskem obdobju (3-5 let) do 8-krat in šolskem obdobju (6-12 let) 4-krat. Raziskovalci menijo, da je to število respiratornih obolenj na leto normalen pojav, kar pomeni, da ne rabimo skrbeti, da je imunski sistem otroka pomanjkljiv, niti ne rabimo s tem v zvezi ukrepati.

A starši so vseeno zaskrbljeni

Kljub temu, da naj bi bilo tako pogosto obolevanje otrok v mrzlih mesecih normalno, pa vse več staršev išče pomoč, saj se jim to ne zdi normalno, posebej še ker se pogosto prehlad ali gripa pri otroku zaplete v hujše obolenje. To pomeni, da se razvije v sinuzitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis ali pljučnico, kar otroka še dodatno obremeni. Še več, običajno otroci ob teh obolenjih (če ne že prej) prejmejo tudi močna zdravila, kar pa ni brez posledic. Npr. ker je pri prej omenjenih zapletih prehlada ali gripe pogosto vzrok bakterijsko vnetje, to pomeni, da za obvladovanje tega otrok prejme tudi antibiotike. Za umirjanje visoke vročine antipiretike. Pa dekongestive itd. Vse to pa lahko načne njegove obrambne moči, zaradi česar je lahko naslednjič še bolj dovzeten za respiratorna obolenja. Poglejmo samo problem nepremišljene (pa tudi prepogoste) uporabe antibiotikov.

Antibiotiki so koristni, pa vendar lahko tudi problematični

Antibiotiki so rešilne bilke ob hudih infekcijah. Problem pa nastane, kadar je njihova uporaba nepotrebna ali pa prepogosta. Da jih tudi stroka predpisuje nepremišljeno, je dokaz med drugim tudi klic Svetovne zdravstvene organizacije k preudarni oz. premišljeni uporabi antibiotikov. Torej ta ni namenjen le splošni populacij, ampak tudi zdravnikom, saj se ponekod antibiotike še vedno predpisuje napačno ali po nepotrebnem. Npr. dobršen del odstotka antibiotikov letno se v Združenih državah še vedno predpisuje otrokom, ki imajo prehlad, infekcijo zgornjih dihal ali bronhitis, torej za stanja, kjer uporaba antibiotikov znano ne pomaga (Antibiotic prescribing for children with colds, upper respiratory tract infections, and bronchitis. Nyquist AC1 et al).

Da je problem prekomerne uporabe antibiotikov resen, je Evropa 18. november namenila Evropskemu dnevu antibiotikov. Na ta dan aktivno ozaveščajo javnost o pomenu preudarne uporabe antibiotikov. Na straneh NIJZ Slovenije tako lahko preberete tudi zanimive informacije, kot je denimo ta, da kar 1/3 Evropejcev ne ve, da imajo antibiotiki stranke učinke ali da kar 40 do 50 % Evropejcev ne ve, da antibiotiki ne pomagajo ob gripi in prehladu! Gripa in prehlad sta posledici virusnega vnetja, zato antibiotik ne pomaga. Kadar ga uporabljamo v te namene, si ne moremo obetati izboljšanja stanja, kvečjemu si ga dodatno poslabšamo, zaradi stranskih učinkov antibiotikov.

Stranski učinki antibiotikov

Eden najbolj perečih stranskih učinkov nepremišljene uporabe antibiotikov je širjenje bakterij, odpornih na antibiotike. Odpornost na antibiotike je pravzaprav svetovni problem. Lahko se dotakne vsakega izmed nas, ne glede na to, kje živimo ali koliko smo stari. Razvoj rezistence bakterij na antibiotike je sicer naraven mehanizem, ki ga je bakterija razvila za lastno obrambo. Problem pa je, da tega pospešujemo z nepremišljeno uporabo antibiotikov. Posledica je razvoj in širjenje infekcij z odpornimi bakterijami, ki jih težko pozdravimo, saj antibiotiki niso več tako učinkoviti ali pa nanje sploh več ne delujejo.

Poleg resnih stranskih učinkov, kot je naraščanje rezistence bakterij na antibiotike, pa obstajajo tudi mnogi drugi. Pogosti stranski učinki, zapisani v navodilu za uporabo antibiotikov, so diareja, napihovanje, slaba prebava, bolečine v trebuhu, izguba apetita ... Navedeni stranski učinki so med drugim posledica uničevanja črevesne flore oz. povzročanja disbioze. Antibiotik, ki je namenjen uničevanju bakterij, ne loči med koristnimi in škodljivimi. To pomeni, da antibiotik, npr. predpisan ob katerem od zapletov respiratornih obolenj, poleg škodljivih bakterij poškoduje ali pokonča tudi koristne mlečnokislinske bakterije v črevesju otroka. Posledica tega pa ni le nastanek prebavnih motenj, ampak tudi zmanjšana odpornost. Črevesna flora med drugim pomembno vpliva ne le na delovanje prebavil, prebavo zaužite hrane, vsrkavanje prebavljenih hranil v telo … ampak posredno in direktno tudi na naše obrambne moči, kar lahko več preberete tudi v knjigi GAPS - Gut and Psychology Syndrome. Natasha Campbell-McBride.

Med spregledane stranske učinke antibiotikov pa sodi tudi poškodba celičnih elektrarn oz. mitohodnrijev. Mitohondriji so mesta znotraj celic, kjer celica proizvaja energijo, potrebno za svoje delovanje in ohranjanje zdravja. Ker evolucijsko mitohondriji izvirajo iz bakterij, so na delovanje antibiotikov, ki bakterije uničujejo, občutljivi. Znano je, da zdravljenje vnetij z »baktericidnimi« ne pa tudi z »bakteriostatičnimi« antibiotiki povzroča resne motnje v delovanju mitohondrijev. Razlog? Poveča se kopičenje prostih radikalov znotraj celice, zmanjša pa nivo glutationa - telesnega znotrajceličnega antioksidanta. Presežek prostih radikalov lahko poškoduje mitohondrije in s tem celice, tkiva … Poskusi na miših, ki so prejemale takšne antibiotike, so med drugim pokazali porast znakov oksidativnega stresa v krvi in pojav oksidativnih poškodb na tkivih (Bactericidal antibiotics induce mitochondrial dysfunction and oxidative damage in Mammalian cells. Kalghatgi S et al).

Z nepremišljeno uporabo antibiotikov se torej ne poveča samo odpornost bakterij na antibiotike, temveč oslabijo tudi otrokove obrambne moči in energija. Morda je prav v tem problem tako pogostega obolevanja otrok.

Ali lahko zmanjšamo potrebo po jemanju antibiotikov?

Seveda. Na več načinov lahko poskrbimo za to, da bodo otroci mrzle dni pričakali kar se da v dobri formi in odporni na prehlade. Veliko o naravni krepitvi obrambnih moči in obvladovanju prehladov lahko preberete v priročni knjižici Adijo prehladi, ki jo lahko prelistate tukaj.

V njej opisujem tudi koristne učinke uživanja ameriškega slamnika tako za preventivo kakor terapijo prehladov, gripe in njihovih zapletov. Naboru pozitivnih učinkov te nadvse koristne rastline pa zdaj lahko med drugimi dodamo še eno. Uživanje ameriškega slamnika pri otrocih zmanjša potrebo po jemanju antibiotikov! Vendar pozor, to ne velja za vse pripravke iz ameriškega slamnika, temveč le za tiste, pripravljene po recepturi Alfreda Vogla oz. konkretno za A. Vogel Echinaforce žvečljive tablete ®.

Besedilo: Adriana Dolinar