Uživanje vitamina C

Človeško telo ne zmore samo tvoriti vitamina C, zato ga mora prejeti s hrano. Najboljši vir vitamina C predstavljajo sveže sadje in zelenjava. Med sadjem po vsebnosti vitamina C prednjačijo acerola, camu camu, goji jagode, šipek, rakitovec, črni ribez, pomaranče, limone, grenivke, kivi, mango, papaja, ananas. Bogati zelenjavni viri pa so peteršilj, kreša, kalčki alfa alfa, listnati ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, paprika, surovo kislo zelje, grah, fižol, krompir.

Vsebnost vitamina C v posameznih živilih je seveda odvisna tudi od načine pridelave in predalave živila, podnebja, v katerem uspeva, tal, skladiščenja in številnih drugih dejavnikov. Na splošno pa lahko rečemo, da si največjo vsebnost vitamina C lahko obetamo od živil, ki jih zaužijemo sveže.

V sadju in zelenjavi je vitamin C vezan na minerale in bioflavonoide hesperidin in rutin, ki med ostalim delujeta kot naravna odbojnika kisline in omogočita, da telo vitamin navkljub visokemu deležu kisline dobro prenaša. Poleg tega povečata zmožnost absorbcije vitamina C za kar dvajsetkrat. Bolj zrela, kot je rastlina, več vitamina C vsebuje.  

Za osebe, ki ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave, ali za osebe, ki trpijo zaradi pomanjkanja hranil, je smiselno dodajanje vitamina C v naravni obliki kot prehransko dopolnilo. Dragoceno pomoč prestavljajo tudi tablete za žvečenje Bio C, ki vsebujejo naravni vitamin C iz karibskih češenj (acerola), izdelane po originalnem receptu Alfreda Vogla. Acerola ima eno najvišjih vsebnosti vitamina C – vsebuje ga približno 30-krat več kot limona. Zelo veliko vitamina C je tudi v kakovostnih sokovih, denimo v  soku rakitovca.

Sintetično pridobljeni askorbinski kislini se je bolje izogniti, saj vitamin C v tej obliki v telo pride izoliran, brez vsakršne naravne informacije. Poleg tega ta kislina deluje agresivno na občutljivo sluznico znotraj prebavnega sistema.

Da bi telo ublažilo vpliv kisline, uporabi lastne mineralne snovi, kar sčasoma lahko privede do pomanjkanja mineralov v telesu.

Pri uživanje kemičnega vitamina C je zato potrebno paziti, da je ta v obliki kalcijevega ali natrijevega askrobata, ki ne vznemiri želodca ali v obliki kapsule, ki se raztopi šele v tankem črevesju.  

Pomembno je tudi, da ga jemljete v majhnih količinah, saj telo vitamina ne more skladiščiti, zato presežek izloči preko urina.

Pomanjkanje vitamina C ima negativne posledice za celotno telo. Simptomi so lahko zelo različni:

• krvavitev kože in sluznice, krvavitev iz dlesni
• hrapava, rjava, luskasta in suha koža
• povečana dovzetnost za okužbe
• slabo celjenje ran
• majavi zobje
• bolečine v sklepih in okončinah
• oslabelost in utrujenost ter posledično manjša učinkovitost
• depresija
• kronične poškodbe pljuč zaradi naglega naraščanja prostih radikalov in s tem dolgotrajne motnje v izmenjavi kisika  

Vitamin C je topen v vodi, zato presežek običajno izločimo z urinom in do predoziranja le redko pride. Če pa ga jemljemo v zelo velikih količinah, s tem preobremenimo organe izločanja. Posledično se lahko pojavijo simptomi kot so slabost, trebušni krči in driska.  

Zaradi predoziranja se lahko pojavijo tudi ledvični kamni, najpogosteje pri bolnikih, ki že imajo težave z ledvicami ali so nagnjeni h protinu. 

Z uživanjem vitamina C v naravni obliki, torej preko sadja, zelenjave ali prehranskih dopolnil naravnega izvora se težavam s predoziranjem praviloma v celoti ognemo.  

Besedilo: Sabina Topolovec  
Vir: www.zentrum-der-gesundheit.de