Aromaterapija in kašelj

Preden pogledamo, katere vrste eteričnih olj lahko uporabljamo za obvladovanje kašlja, je dobro vedeti, da nam lahko terapevtsko koristijo le 100-odstotno naravna, najbolje ekološka eterična olja. Več o izbiri kakovostnih eteričnih olj si lahko preberete v knjigi Ščepec ustvarjanja.

Napade dražečega ali krčevitega (astmatičnega) kašlja lepo umirjajo sivka, navadni komarček in evkaliptus. Ob mokrem kašlju (ko izkašljujemo sluz) pa izkašljevanje poleg evkaliptusa lajšata tudi timijan in poprova meta. V spodnji tabeli je nekaj idej, katero eterično olje izbrati glede na vrsto kašlja in povzročitelja. Za obvladovanje težav z dihali večina posega kar po evkaliptusu (E. globulus, E.radiata), saj ima res širok spekter delovanja. Uporabljamo ga lahko pri vseh oblikah kašlja. Poleg tega pomaga obnavljati prizadete sluznice dihal, blaži vnetja ter uničuje številne mikrobe in viruse. Uporabljamo ga lahko čistega ali v kombinaciji z drugimi eteričnimi olji. Primer dobrega kombiniranega pripravka za obvladovanje kašlja je A. Vogel Po - Ho olje. Ta poleg evkaliptusa (Eucalypti glob. aetheroleum) vsebuje še eterično olje poprove mete (Menthae х piperitae aetheroleum), eterično olje terpentina (Terebinthinae aetherolum), kafrino olje (Camphorae solutio oleaosa – arašidovo olje, kafra) ter D-limonen (limonen).

Tabela uporabe nekaterih eteričnih olj ob kašlju

Mnogo eteričnih olj za obvladovanja kašlja deluje tudi protimikrobno. V študiji Screening of the antibacterial effects of a variety of essential oils on microorganisms responsible for respirator infections so med drugim ugotovili, da eterično olje timijana (thymus vulgaris) deluje izredno močno antibakterijsko, med drugim tudi na Streptococcus pyogenes – pogostega povzročitelja vnetja grla in mandljev pri otrocih. Raziskovalci so na podlagi izsledkov študije zaključili, da je lahko timijan potencialna naravna pomoč za obvladovanje tovrstnih okužb. Priporoča se uporaba v obliki kratkih inhalacij. Ker je to eterično olje zelo močno, bo za inhalacijo dovolj že 1 kapljica. Lahko pa namesto inhalacije pripravite (1 %) mazilo za lokalno mazanje (npr. vratu ali pljuč). Zelo primeren je tudi za aromaterapevtsko razkuževanje prostora.

Pri skrbno izbranih eteričnih oljih (ekološka, čista) je alergija redka, pa vendar možna. Pred uporabo je zato dobro opraviti test: na notranjo stran zapestja kanemo kapljico razredčenega eteričnega olja in počakamo na reakcijo (čez mesto nanosa lahko nalepimo tudi obliž). Če po 12 urah ni reakcije, rdečine, izpuščaja ali srbenja, lahko eterično olje uporabljamo brez pomislekov – seveda v ustreznih odmerkih. Potrebno pa je vedeti, da rdečino nekatera eterična olja pač povzročajo, ker je to njihova lastnost (npr. eterično olje rožmarina), torej v tem primeru ne gre za alergijo. Prav tako večje koncentracije močnih eteričnih olj lahko delujejo dražilno – npr. timijan in origano je potrebno uporabljati v majhnih koncentracijah, kratek čas, sicer lahko razdraži kožo (pojav rdečine in izpuščajev).

Za izvajanje aromaterapije prostora potrebujemo navaden izparilnik na svečko ali difuzor eteričnih olj na elektriko ali baterijo. Preverimo velikost prostora, da lahko kupimo primerno velik izparilnik.

Eterična olja lahko v prostor sproščamo na več načinov. Klasičen izparilnik deluje s svečko: v posodico nalijemo vodo, dodamo kapljice eteričnega olja in toplota povzroči, da olje hlapi v prostor. Pri tem je pomembno, da vodo sproti dolivamo, saj lahko ob izsušitvi posodice pride do pregrevanja in neželenih sprememb v eteričnem olju.

Pri sodobnih difuzorjih te nevarnosti ni. Nekateri delujejo tako, da nanje neposredno privijemo stekleničko eteričnega olja; naprava nato s pomočjo zraka oziroma pritiska sprošča čisto eterično olje v prostor (t. i. nebulator). Obstajajo tudi difuzorji, ki blago segrevajo površino (do približno 40–45 °C), na katero kanemo eterično olje, zato ga počasi sproščajo v zrak. Najbolj razširjeni pa so ultrazvočni difuzorji, v katere vlijemo vodo in dodamo kapljice eteričnega olja. Delujejo pri nizki temperaturi in ustvarjajo hladno meglico, ki enakomerno diši in ne poškoduje eteričnih olj.

Inhalacije parne kopeli delujejo močneje kot aromaterapija prostora, saj je vdihana koncentracija eteričnega olja večja. Za takšno inhalacijo potrebujemo inhalator (npr. A. Vogel Po-Ho inhalator) ali lonec in večjo brisačo, vročo vodo in izbrano eterično olje. Vročo vodo (a ne preveč, da se s paro ne poparimo) vlijemo v inhalator in dodamo 1–4 kapljice (odvisno, komu je namenjena in od jakosti eteričnih olj). Eterično olje materine dušice je izredno močno, zato bo dovolj že 1 kapljica. Ko je inhalacija pripravljena, paro vdihujmo skozi usta in nos 5–15 minut, do 3-krat na dan. Med inhalacijo pazimo, da para z eteričnimi olji ne zaide v oči, saj se nam lahko začnejo solziti. Inhalator naj se zato dobro prilega koži obraza.

Če nimamo inhalatorja, vzamemo lonec, vanj vlijemo vročo vodo, dodamo izbrano eterično olje, se nagnemo nad lonec in se čez glavo in lonec pokrijemo z veliko brisačo. Globoko vdihavamo 5–15 minut, najbolje z zaprtimi očmi, da eterično olje ne draži oči. Inhalacijo izvajamo cca 3-krat dnevno.

Po končani inhalaciji še nekaj časa počivamo na toplem. Odhod na mrzel zrak po inhalaciji ni priporočljiv, saj lahko stanje še poslabša.

Poslužimo se lahko tudi nanašanja eteričnih olj na prizadete dele, zlasti če za inhalacijo ali aromaterapijo v prostoru zmanjka časa. Eterična olja se namreč zelo dobro vpijejo v telo. Kupimo lahko že pripravljene kreme z eteričnimi olji ali pa si mešanico izbranega eteričnega olja z osnovnim oljem (mandljevo, olivno, lešnikovo, kokosovo …) pripravijo kar sami.

Kašelj lahko pomirimo tudi z namakanjem nog v kopeli z izbranimi eteričnimi olji. Za kopel potrebujemo primerno veliko posodo z vodo telesne temperature. Eteričnih olj ne kapljajmo neposredno v vodo, temveč jih najprej emulgiramo, tako da 5–10 kapljic eteričnega olja zmešamo v jedilni žlici sladke smetane, medu ali kakšnega drugega emulgatorja. Emulgirana eterična olja se lepo pomešajo z vodo in ne plavajo na njeni površini ter zato tudi ne dražijo kože. Noge namakamo vsaj 15 minut do 3-krat dnevno. Ko se prične voda ohlajati, postopoma prilivamo vročo vodo iz vrča, ki si ga že prej pripravimo. Po kopeli noge obrišemo in se toplo oblečemo, obujemo ter počivamo vsaj pol ure v toplem in mirnem prostoru.

Besedilo: Adriana Dolinar