Zimsko preživljanje prostega časa v naravi

Nizke temperature pogosto služijo kot izgovor, da prekinemo ali še ne začnemo z rekreacijo. Mišljenje, da telesna aktivnost v hladnem vremenu pripomore k virusni okužbi, npr. prehladu ali gripi, je napačna. Ravno nasprotno, v takšnih razmerah se ob gibanju naš organizem le še dodatno okrepi. Seveda pa je potrebna previdnost.

Imunski sistem poenostavljeno deluje tako, da prepozna vsiljivca, ki hoče telesu škodovati in ga uniči. Če je oslabljen, pa ga ne uniči uspešno, zato se patogeni virusi namnožijo in povzročijo bolezen.  

Imunski sistem oslabijo stres, nezdrava prehrana, premalo spanja in gibanja ter škodljivi vplivi iz okolja. Če želimo imunski sistem ohraniti v formi, moramo torej zdravo jesti, dovolj spati, izogibati se stresu in se gibati. Ljudje, ki se redno rekreirajo, imajo aktivnejše celice imunskega sistema. Ne pozabimo, da govorimo o rekreaciji, torej o gibanju 3 do 5-krat tedensko po 30 do 60 minut. Pri rekreativcih, ki pretiravajo, pa tudi pri vrhunskih športnikih, je imunski sistem zaradi stresa preobremenjen. Ti zaradi tega pogosteje zbolijo.  

Odgovor na to bi bil, kakor komu ustreza. Hoja, tek, pohodništvo, tek na smučeh, smučanje, drsanje, hokej na ledu…vse to je lahko odlična izbira za hladnejši del leta. Kaj boste izbrali, pa je odvisno tudi od tega, v kakšnem stanju je vaš organizem, torej, ali ste zdravi, imate kakšno poškodbo, pa tudi od starosti in znanja. Smučanja se pač ne more lotiti vsak, če nima predznanja. Za zdravo življenje je pri nizkih temperaturah dovolj že samo sprehod s povečanim tempom, toliko da se nam rahlo dvigne srčni utrip, vendar se zraven še lahko normalno pogovarjamo.  

Vedno poskrbite za ustrezno opremo. Za sprehod in tek potrebujete vsaj udobno in primerno obutev, pri nizkih temperaturah pa tudi kapa in rokavice ne bodo odveč. Še zlasti kapa je priporočljiva, ker telo ob potenju velik del toplote izgublja skozi glavo. Oblecite se udobno, vendar ne preveč, da se ne boste preveč potili. Poskrbite za oblačila, ki odvajajo znoj. Po končani rekreaciji pa hitro skočite domov pod vroč tuš in v suha oblačila. Ne nazadnje pa ne pozabite na uživanje zadostnih količin tekočine, čeprav zaradi nižjih temperatur ne čutite žeje.  

Če smo zdravi in dobro telesno pripravljeni, zaščito pred virusi, ki povzročijo prehlad, priskrbi telo samo. Otroci, starejši, kronični bolniki so bolj dovzetni za prehlad. Ti lahko zbolijo pri prekomerni obremenitvi dihal, torej če dihajo skozi usta (in vdihujejo mrzel zrak), če vdihujejo premrzel in presuh zrak. Na tem mestu je koristna uporaba kape in šala. Še zlasti šal nam okrog nosu in ust ustvari prostor, kjer se zrak segreje in postane bolj vlažen, poleg tega pa mehansko preprečuje virusom dostop do ust (kadar se gibate v množici ljudi). 

Strokovnjaki so si edini, da je topla in nepremočljiva obutev zelo pomembna. Namreč, če nas zebe v noge, se dovzetnost za obolenja zgornjih dihal poveča. Če nas zebe, se žile zožijo, kar je refleksna reakcija organizma, da prepreči dodatno odvajanje toplote. Žile se v tem primeru zožijo tudi v nosni sluznici, ki je močno prekrvljena. Zaradi zoženja se upočasni pretok krvi v nosni sluznici in dihala postanejo slabše odporna. 

Dobra preventiva je tudi izogibanje ljudem, ki kažejo znake prehlada (kašljajo, kihajo, si pogosto brišejo nos) ter izogibanje krajem, kjer se na relativno majhni površini zadržuje veliko ljudi, torej nakupovalnim centrom, kino dvoranam, avtobusom… Pogosto umivanje rok, po potrebi tudi razkuževanje, je priporočljivo, saj se z rokami nezavedno dotikamo obraza in se tako še hitreje okužimo.  

Pripravila Urška Lučev, mag. farm.