Znaki stresa in ameriški slamnik

V ozadju vaših tegob je lahko res preobremenjenost zaradi stresa, če se vam pojavljajo naslednje težave: motnje spanja, stiskanje čeljusti, poškodba zob zaradi premočnega stiskanja čeljusti, prebavne motnje, težave ob požiranju, razdražljivost, grizenje nohtov, igranje z lasmi, pospešen srčni utrip, splošen nemir, občutek mišične napetosti, trzanje mišic, bolečine v prsih, ki niso zaradi težav s srcem, vrtoglavica, hitro plitko dihanje, potne dlani, nervoza, povišan krvni tlak, pomanjkanje energije, utrujenost, občutljivost na besede itd. Omenjene težave so lahko različno močne, lahko pa celo prerastejo v hujše fizične in psihične težave, če nič ne ukrenemo za to. Do sedaj je npr. že znano, da dolgotrajen stres povezujejo z padcem imunosti, z obolenjem prebavil, nastankom diabetesa, z bolečinami v hrbtenici… s težavami na živčevju, s težavami v počutju, ter celo z nastankom raka.

Odziv telesa na stres je normalna in zaželena reakcija ob stresnih situacijah, saj nas s tem obvaruje pred raznimi nevarnostmi in med drugim celo omogoča, da se iz situacije nekaj naučimo. Zaradi te reakcije lahko npr. naenkrat odskočimo, ko se na cesti nenadoma nevarno približa avto. Odziv telesa na stres pa je kot že rečeno tudi priložnost za notranjo rast, saj nam stresni odziv telesa, ki ga spremlja katero od čustev- strah, skrb, žalost, pohlep, jeza lahko (bolj ali manj uspešno) sporoča, kdo smo in kakšen odnos imamo z okolico ipd. Kadar nas npr. popade jeza, ko za delo nismo dobili plačila, ki smo ga pričakovali, a se tega dejansko nismo vnaprej dogovorili, se iz tega lahko naučimo npr. to, da ni nič samoumevno, da nam delodajalec ne more brati misli,… in da bomo v izogib takšnim stresnim situacijam naslednjič poskrbeli za dober dogovor pred začetkom nekega opravila in tako gradili ne le dobre odnose z ljudmi temveč tudi notranji mir itd.

Ob zaznavi stresne situacije se iz dela možganov, tki. hipotalamusa, sprostijo kortikotropin sproščujoči hormoni (CRH) in vazopresin (VP). Ti naprej stimulirajo izločanje adrenokortikotropnih hormonv (ACTH) iz možganskega priveska oz. hipofize. In šele, ko ACTH po krvi dosežejo nadledvično žlezo, ti stimulirajo nastajanje glukokortikoidov (med katerimi je tudi kortizol, …) in kateholaminov, ki v telesu povzročijo niz prilagoditvenih sprememb pod nazivom »boj ali beg«. V telesu se tako zgodijo številne spremembe, kot so preusmerjanje krvi v mišice (da lahko odskočimo, bežimo, se spopademo…), dvig krvnega tlaka (da hitreje požene kri s kisikom in hranili po telesu), dvig krvnega sladkorja (telo sprosti zaloge glukoze in maščobnih kislin v kri, da imamo dovolj energije za mišično akcijo), zaviranje prebave (zaradi varčevanja energije) itd.

Torej odziv telesa na stres ni nekaj slabega, problem nastane, ko se stres prične kopičiti in ko ga npr. ignoriramo, se iz njega nič ne naučimo, ko ga vse slabše obvladamo itd. Verjetno poznate ljudi, ki jih neprestano nekaj skrbi, ali se neprestano že leta kregajo s sosedom za mejo, ali se izčrpavajo s pretiranim delom, si ne privoščijo počitka, ob tem pa npr. doživijo še prometno nesrečo itd. Takrat običajna reakcija na stres »boj ali beg«, ki traja predolgo, prične v telesu ustvarjati škodljive posledice.

Mnogi strokovnjaki poskušajo stres razdeliti v več faz. Zanimiva je Dr. Selyeva opredelitev odziva telesa na stres v tri stopnje. Prva je faza običajnega in zaželenega alarma, kjer se telo na stresni dogodek odzove v smislu »boj ali beg«. Druga faza je stanje, ko se telo poskuša z dodatnimi prilagoditvenimi mehanizmi adaptirati na še več stresa. Dokaz, da se ta faza odvija, so povišan kortizol (npr. zvečer bi moral biti najnižji, pa ni), upad melatonina, upad DHEA hormona (ki se zaradi hiperprodukcije stresnih hormonov ne more izločati iz nadledvične žleze), inzulinska rezistenca, povišan holesterol itd. Tretja faza je stanje izčrpanosti, ko nas stres izmuči, nadvlada oz. močno oslabi. Za to fazo je značilna nezmožnost žlez (npr. hipotalamusa, nadledvične žleze…), da bi ob stresni situaciji izločale ustrezne količine stresnih hormonov, ki telesu pomagajo premagat stresno situacijo. To pa posledično lahko vodi v pojav hujših psihičnih in fizičnih motenj.

Znaki, da je stres napredoval v drugo fazo, so lahko sledeči. Že ob minimalnem naporu nas lahko prežema močna utrujenost. Običajni problemi se nam naenkrat zdijo težko obvladljivi. Zjutraj se težko prebujamo, čeprav smo dovolj spali. Ne moremo dneva začeti brez poživljajoče kave ali podobnih pijač. Zbudimo se dodobra šele po 18. uri. Smo močno občutljivi na mrzle temperature. Okrepljeni so lahko znaki predmenstrualnega sindroma. Večinoma smo otožni oz. se počutje neprestano spreminja. Imamo pogosto meglo v glavi in vse slabši spomin. Nimamo zanimanja za spolnost. Smo vse bolj zaskrbljeni. Hrepenimo po sladki in slani hrani ali pa nimamo apetita. Naš imunski sistem je izven ravnovesja. Pojavljajo se nam lahko kronične alergije itd.

Znaki, da je stres v tretji fazi, pa je pojav še večje zaskrbljenosti, pojavijo se občutki depresije (žalosti, pesimizma, nemoči, apatije…), ki so sicer običajna reakcija ob kopičenju posledic stresa. Začasni občutki depresije so sicer lahko normalen pojav oz. odraz preživljanja »težkih časov« (vzponov in padcev), ki so normalni sestavni del našega življenja. Kadar pa se stres in navedeni občutki stopnjujejo, brez da bi kaj naredili za obvladovanje situacije, lahko to vodi v huda fizična in psihična stanja, kot so hujša izguba spomina, v pojav več osebnosti v enem človeku, v pojav obsesivno-kompulzivnih motenj, v pojav strahov oz. fobij ipd.

Da ne bomo trpeli uničujočih posledic dolgotrajnega stresa, je dobro stresne situacije reševati pravočasno. Če vas npr. v stres (skrb, strahovi) spravlja vožnja do delovnega mesta, se preselite bliže delovnemu mestu. Če vas jezijo (in v stres spravljajo) slabi odnosi na delovnem mestu, zamenjajte službo itd. Vsako odlašanje v smer rešitve problema le še bolj najeda tako vaše fizične kot psihične moči.

Poleg zdrave prehrane in ustrezne hidracije, ki je ob »prebavljanju« stresa še kako pomembna (preberite knjigo Telo kliče po vodi), pa nam lahko stres pomagajo obvladovati tudi številne zdravilne rastline. Poznane so npr. zdravilne rastline, ki pomagajo telo adaptirati na stres, da ga lažje obvladamo. Med takšne npr. sodijo številne vrste ginsenga, Rhodiola rosea ali ašvaganda. Pomirjujoče ob stresu bodo na nas npr. delovale melisa, baldrijan ali hmelj. Med zdravilne rastline, ki nam ob stresu lahko pomagajo, pa sodi tudi ameriški slamnik.

Amerški slamnik, pripravljen po recepturi Alfreda Vogla (ekološka, sveža, cela rastlina v alkoholni tinkturi), je zaradi svojih med drugim uravnavajočih učinkov na imunski sitem za obvladovanje stresa še posebej primeren. Znano je namreč, da kroničen stres zavira tudi delovanje imunskega sistema, zaradi česar lahko prej zbolimo. Poleg tega pa kroničen stres povezujejo tudi s pogostimi prehladnimi obolenji.

Ker omenjen pripravek iz ameriškega slamnika (A. Vogel Echinaforce) dokazano zmanjša tveganje za nastanek virusnih okužb dihal, je lahko dobrodošla pomoč za vse, ki čutite, da so vaše moči na preizkušnji ali pa so celo že načete. Ameriški slamnik vam bo lahko pomagal, da kljub kratkotrajni stresni obremenjenosti (npr. pomanjkanje spanja, stres na delovnem mestu, obdobje izpitov v šoli, po operacijah, ob ekstremnih športnih naporih,…) ne boste takoj zboleli še za prehladom, gripo ali podobnimi obolenji. Če pa bo stres premočan in boste zboleli za prehladom, pa bosta ob jemanju omenjenega pripravka iz ameriškega slamnika jakost in trajanje akutnih okužb dihal zmanjšani. Dokazano se npr. za več kot 60 odstotkov zmanjša jakost simptomov in za 1,5 dni skrajša čas bolezni.

Seveda pa je potrebno jemanje ameriškega slamnika, kot tudi vseh ostalih naravnih pripravkov, vzeti kot dobrodošlo dodatno pomoč obrambnim močem telesa, ko se znajdemo v stiski zaradi stresa in ne kot edini ukrep ob stresu. Zato ne pozabite tudi na nujno odpravljanje vzrokov, ki so do stresa pripeljali.

Besedilo: Adriana Dolinar