background

Zakaj je viruse težko zdraviti?

Ob aktivni okužbi z mikrobi je uradna medicina precej bolje opremljena glede bakterijskih kot virusnih okužb. Da bi to lažje razumeli, je dobro poznati razlike med bakterijo in virusom, saj se na to navezuje iskanje načina kako oz. kje mikrob napasti, da bi ga onesposobili brez hujše škode za telesne celice.

Bakterije in možnosti obvladovanja

Bakterija je samostojen živ enocelični organizem, saj ima v celici vse potrebne organele za življenje in razmnoževanje.

Ko bakterije vstopajo v naše telo, ne potrebujejo naših celic za življenje in razmnoževanje. Imajo svoj metabolizem, ki pa se razlikuje od tistega v naših celicah. Imajo svojo celično steno, ki je drugačna od celične membrane naših celic itd. Ker se bakterije ne skrijejo v naše celice in ker so od njih tako drugačne, obstaja mnogo dokaj varnih tarčnih mest (celična stena, beljakovine bakterijskih ribosomov, bakterijska DNA ali RNA …), s katerimi lahko delujejo na bakterije z zdravili.

Bakterije sicer tudi mutirajo, a ne tako hitro kot virusi. Zato lahko traja dolgo, preden določen antibiotik, ob preudarni uporabi, seveda, ni več učinkovit. Po domače povedano: odpove, ker so nanj bakterije razvile odpornost.

Ker so si različne vrste bakterij med seboj precej podobne, lahko medicina z enakim antibiotikom obvladuje več različnih vrst bakterij. Npr. širokospektralni antibiotiki lahko vplivajo tako na gram pozitivne kot na gram negativne bakterije. Pogosta uporaba takšnih antibiotikov sicer ni najboljša strategija, saj se s tem bolj prizadenejo tudi človeku koristne bakterije (npr. v črevesju in drugje). Je pa koristna, ko ob hujšem obolenju ne moremo čakati na analize, da bi ugotovili, katera bakterija povzroča težave.

Vse te lastnosti bakterij medicini omogočajo, da lahko z relativno majhnim številom različnih vrst antibiotikov uspešno napade bakterije in to brez bojazni, da bi s tem močno škodila našemu organizmu (seveda ob upoštevanju preudarne uporabe antibiotikov). Pri virusih pa žal ni tako.

Virusi in možnosti obvladovanja

Zanimivo je, da sama beseda VIRUS, ki izhaja iz latinske besede, pomeni STRUP, ter da so znanstveniki še vedno v dilemi, ali gre za živ ali mrtev organizem, saj ga mnogi kompromisno najraje opredeljujejo kar za organizem na robu življenja.

Virusi so za razliko od bakterij mnogo manjši in v primerjavi z njimi precej enostavnejši, a obenem zato tudi bolj komplicirani za obvladovanje.

Virusi niso samostojni celični organizmi kot bakterije, ampak za razmnoževanje rabijo celice gostitelja. Običajno so virusi različne strukture, zaščitene z beljakovinsko ovojnico, znotraj katere je le njihov dedni material (RNA ali DNA).

V nasprotju z bakterijsko celično steno so beljakovinske kapside izjemno odporne na uničenje. Virusu znotraj kapside ni treba biti živ, ne rabi izmenjevati hranila ali odpadke z okoljem čez kapsido, ne rabi proizvajati energije, zato pod kapsido ne poteka metabolizem itd.

Za virus je pomembno, da ima na površini zaščitnega omota vse potrebno za pritrditev in vdor v celico gostitelja, kjer se lahko skrije (tako imunskemu sistemu kot zdravilu) in razmnožuje. Torej ima nekakšne beljakovinske izrastke, rokice oz. »ključe«, ki se ujemajo le z določenimi »ključavnicami« (receptorji) na membranah določenih celic gostitelja. Ko se tako pritrdijo na celico, vdro vanjo in ugrabijo njen notranji ustroj za lastno razmnoževanje. Nešteto tako nastalih kopij virusa nato zapusti celico v iskanju nove žrtve. Ob tem virusi gostiteljevo celico bolj ali manj poškodujejo. Ker lahko za izstop iz celice namnoženi virusi za svoj omot med drugim uporabijo tudi dele celične membrane, se lahko tudi s tem skrijejo in tako nemoteno napadejo naslednjo celico.

Virusi naj zaradi teh lastnosti ne bi imeli veliko tarčnih mest, na katere bi lahko medicina s sinteznimi zdravili dokaj varno delovala. Možna tarčna mesta za delovanje na viruse so npr. področja, kjer virus vstopa in izstopa iz celice, moment, ko se virusni dedni material združuje z dednim materialom gostiteljeve celice in ko se virus razmnožuje.

Npr. Oseltamivir (Tamiflu) in podobna zdravila ustavijo virus gripe A in B na izhodu iz celice. Ker se kopije virusov ne morejo sprostiti iz celice, se širjenje ustavi. Takšno zdravilo najbolj učinkuje, če se ga zaužije v prvih dveh dneh od pojava simptomov, kar pa je zaradi težke dostopnosti tega zdravila praktično neizvedljivo, saj je pot do njega predolga. Zdravilo ni v prosti prodaji.

Virusi so v fazi razmnoževanja ranljivejši, zato jih z določenimi zdravili poskušajo tudi v tej fazi obvladati. Problem pa je, da z zdravili težko dostopamo v celico, kjer se virusi skrito razmnožujejo. Prav tako ni lahko narediti zdravila, ki bi to počela varno, torej ne obenem še poškodovala ali uničila naših celic.

Poleg tega so si različne vrste virusov med seboj zelo različne, zato ne moremo z enim zdravilom, kot npr. pri bakterijah, obvladati več različnih vrst virusov. Običajno so njihovi »ključi« za usidranje v celico virusno specifični. To pomeni, da sintezno zdravilo, ki uspe blokirati »ključ« pri eni vrsti virusa ne more blokirati tudi »ključe« drugih vrst virusov, saj običajno niso enaki. Torej ni na voljo sinteznega »širokospektralnega« antivirusnega zdravila, ki bi onesposobilo veliko različnih vrst virusov, kot je to opcija pri antibiotikih.

Mnogi virusi (npr. virusi navadnega prehlada in gripe) tudi izredno hitro mutirajo, kar pomeni da če bi že razvili sintezno zdravilo za dotični virus, bi to bilo kmalu neuporabno, saj na mutiranem virusu to zdravilo več ne bi delovalo. Podobo velja za cepiva. Zaradi nenehnih mutacij teh virusov naj bi tudi vsako leto vedno znova obolevali za prehladom in gripo, saj mora telo ponovno zgraditi odpornost na mutirano različico virusa.

Kaj nam preostane?

Čeprav medicina še nima učinkovitega odgovora za obvladovanje virusov, si kot pri mnogih težavah lahko tudi tu pomagamo sami, tako da čim bolj skrbimo za svoje zdravje na celosten način. To je z dovolj počitka, spanja, sprostitve, umirjenosti, s sprotnim reševanjem konfliktov, z dovolj gibanja na svežem zraku in soncu, s kreativnimi aktivnostmi, z uživanjem čim manj predelane ekološke hrane, z ustreznim pitjem vode, rednim razstrupljanjem oz. čiščenjem telesa itd. Le tako bomo lahko razpolagali z močnimi obrambnimi močmi, ki bodo učinkovito kos virusnim napadom.

Poleg navedenih osnovnih ukrepov pa našemu imunskemu sistemu v borbi z virusi preventivno ali kurativno lahko priskočimo na pomoč tudi z mnogimi zdravilnimi zelišči (npr. ameriški slamnik), eteričnimi olji, vitamini in minerali (npr. Zn, C, D vitamin), … ter številnimi, 4000 in več let starimi metodami tradicionalnih medicin (npr. akupresura ali akupunktura za krepitev imunskega sistema).

Da je s takšnim pristopom možno celo izboljšati prebolevanje in preživetje ob infekcijah s hujšimi virusi, pa imamo tudi dokaz iz začetka 17. stoletja. V Lazareto karantenski bolnici so v času divjanja rumene mrzlice obolele »zdravili« le z zagotavljanjem kakovostne nege (s skrbjo za čistočo postelj, z zagotavljanjem počitka, ustrezne hrane in pijače … ) brez pravih zdravil. Preživetje obolelih za takrat smrtonosno rumeno mrzlico je bilo v tej bolnici 90 %. Gospod Barnes, ki je pisal spomine na to temo, meni, da je zdravil za virusne bolezni veliko, le da nanje ne gledamo kot na zdravila.

Besedilo: Adriana Dolinar

Zink Complex NOVO

Tablete s kapucinsko, cinkom, vitaminom C iz acerole ter vitaminom D3 rastlinskega izvora.
Več

Echinaforce® kapljice

Echinaforce kapljice so zdravilo rastlinskega izvora, namenjeno spodbujanju delovanja imunskega …
Več

Preberite tusi:

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.