Kredasti zobje pri otrocih

V primerjavi z zdravimi stalnimi zobmi imajo kredasti zobje mehkejšo sklenino, zato se ta zlahka kruši – npr. že pri žvečenju običajne hrane. Poleg tega so na mestih slabe mineralizacije sklenine zobje lisasto obarvani: kredasto beli ali rumenorjavi, po površini hrapavi in občutljivi na vroče, mrzlo ter mehanično draženje. Za takšnega otroka je lahko že običajno ščetkanje zob boleče. Kredasti zobje so tudi precej bolj nagnjeni k zobni gnilobi.

Pri kredastih zobeh se torej pojavi sistemsko povzročena slaba mineralizacija zobne sklenine. Sklenina je zunanja plast zobne krone in je najtrša snov, ki jo proizvaja telo. Sestoji iz 96 % mineralov, od katerih je najbolj zastopan hidroksiapatit – kristalni kalcijev fosfat. A kljub trdnosti je sklenina tudi elastična, zato se zobje med grizenjem ne krušijo. Gre za ključno zaščitno plast zoba in ta je pri omenjeni težavi poškodovana, zaradi česar zobje propadajo hitreje kot bi sicer.

Težava se lahko pojavi že pri mlečnih zobeh, zato je med 2. in 3. letom starosti dobro preveriti stanje zob. A bolj pogosto gre za problem stalnih zob, ki izraščajo med 6. in 12. letom. To je tudi obdobje, ko težavo običajno opazimo.

Najpogosteje se pojavlja na stalnih kočnikih in sekalcih, zato so bolezen leta 2001 poimenovali »hipomineralizacija molarjev-sekalcev« ali skrajšano MIH (»hipo« v grščini pomeni »pod, spodaj«, v medicini pa tudi »premajhno delovanje«). Pred tem so to težavo najverjetneje obravnavali kot karies, saj so mu prizadeti zobje tudi dejansko bolj podvrženi.

Zaskrbljujoče je, da je težava pogostejša, kot bi si mislili, in tudi v porastu. Ocenjuje se, da je prisotna pri 13 % populacije. Prizadela naj bi kar 10 % vseh Švicarskih šolarjev. V Nemčiji naj bi za težavo trpel že vsak 3. dvanajstletnik! Slovenska raziskava iz leta 2013 na 558 otrocih pa ugotavlja, da MIH tudi pri nas ni redek pojav. Med testiranimi otroci so v 21,4 % našli enega ali več MIH prizadetih stalnih kočnikov oz. molarjev. Prizadeti zobje so imeli tudi pogosteje težave zaradi kariesa.

Prof. Katrin Bekes z Medicinske univerze na Dunaju, vodja oddelka za otroško zobozdravstvo na Univerzitetni zobozdravstveni kliniki na Dunaju, avtorica knjige o MIH, meni, da za to bolezen ni enega samega vzroka, temveč medsebojno delovanje več dejavnikov. Meni, da so nujne klinične prospektivne raziskave od nosečnosti do 6. ali 7. leta otrokovega življenja (obdobje formiranja zob), da bi lahko v primeru motnje mineralizacije jasneje določili možne vzroke. Ker so vzroki nepoznani, stroka tudi ne pozna preventive. V knjigi prof. Bekes podaja trenutno poznane ukrepe blaženja težav. Ti med drugim obsegajo klasične pristope obvladovanja kariesa, redne preglede pri zobozdravniku ter popravilo in zaščito poškodovanih zob z zobnimi zalivkami, oblogami oz. ekstrakcijo in vsadki, ko to ni več možno.

Torej, ko se MIH pri otroku že pojavi, naj težave ne mogli več pozdraviti oz. odpraviti. V tem primeru naj bi poleg intenzivne skrbi za preprečevanje kariesa (npr. dobra ustna higiena, izogibanje hrani in pijači, ki krade bazične minerale zobem ter pospešuje karies) bila edina opcija podpora zoba z načini, ki jih stroka ponuja. Tovrstno pomoč je dobro poiskati pri celostnih bioloških zobozdravnikih, ki na obvladovanje težav z zobmi gledajo širše.

Ker se preventiva praviloma skriva v možnih vzrokih težav, si poglejmo nekaj potencialnih vzrokov, ki so pri nastanku kredastih zob v igri. Več jih poznamo, lažje delujmo v smeri njihovega obvladovanja.

Težave v času poroda so problematične za nastanek MIH, zlasti če pride do pomanjkanja kisika. Ameboblasti – celice, ki tvorijo sklenino, so namreč zelo občutljive na pomanjkanje kisika.

Okužbe in druge bolezni otroka, zlasti v prvih treh letih življenja, bi lahko vodile v MIH, npr. hude okužbe, zlasti zgornjih dihal, in astma lahko motijo tvorbo sklenine.

Pomanjkanje vitamina D v času nosečnosti lahko vpliva na pojav infekcij in astme pri otroku ter posledično na težave s sklenino. Raziskave kažejo, da če nosečnici primanjkuje vitaminov D in E, to lahko vodi v razvoj astme v prvih 10 letih življenja.

Pomanjkanje vitamina D pri otroku povezujejo z MIH. Kajti vitamin D ima ključno vlogo pri homeostazi kalcija (vsrkavanju kalcija in fosfata iz prebavil in reabsorpciji obeh iz ledvic), pri mineralizaciji kosti in zob, pri delovanju imunskega sistema in celo pri zaščiti zob pred kariesom. Raziskave razkrivajo, da vitamin D zobe pred slednjim ščiti na več načinov – med drugim podpira ravnovesje mikrobioma v ustih in podpira telesno proizvodnjo protimikrobnih peptidov. Oboje zobe ščiti pred škodljivimi mikrobi, ki povzročajo karies.

Jemanje antibiotikov v zgodnjem otroštvu ob respiratornih in drugih okužbah, zlasti amoksicilina. Črevesna disbioza, ki jo antibiotiki povzročajo, vodi v slabo oskrbo telesa z bazičnimi minerali, kot je kalcij. Neravnovesje ustnega mikrobioma zaradi antibiotikov pa ustvarja boljše pogoje za razvoj kariesa. Opažanja Katrin Bekes problematiko antibiotikov potrjujejo, saj »pogosteje opaža MIH pri otrocih, ki so imeli okužbe in/ali so prejemali antibiotike v kritičnih fazah nastajanja sklenine«. Tudi ena največjih in najnovejših študij iz leta 2021 kot ključno ugotovitev jedrnato navaja: »Predpisovanje antibiotikov ima prepoznavno povezavo s pojavom MIH.« Vsi otroci, ki jim v tem kritičnem obdobju predpišejo antibiotik, ne razvijejo kredastih zob. Vendar je očitna pomembna povezava, zlasti večja incidenca MIH pri otrocih z boleznimi dihal, zdravljenih z antibiotiki, in ob uporabi kombiniranih antibiotikov za okužbe sečil.

Neravnovesje ustnega mikrobioma pri otrocih povezujejo s kariesom. Raziskava z leta 2025 pa opaža tudi spremembe mikrobioma v povezavi z MIH. Ustni mikrobiom otrok in mladostnikov z MIH sicer ne kaže bistvenih razlik od zdravih otrok in mladostnikov iste starostne skupine. Toda v primerih, ko gre za večje število prizadetih zob z MIH, se lahko poveča prisotnost zgodnjih vrst mikrobov, ki tvorijo plake in kariogeni biofilm, kar zahteva intenzivno, prilagojeno preventivno oskrbo in ustrezno obnovitveno zdravljenje za doseganje mikrobne homeostaze.

Bolezni organov (npr. kronične ledvične bolezni, kronične črevesne bolezni in pogoste diareje) ter podhranjenost so prav tako možen povzročitelj MIH. Podhranjenost lahko moti proces mineralizacije, če kalcijevega fosfata primanjkuje za vgradnjo v zobno sklenino.

Vpliv mnogih toksinov in onesnaževalcev lahko vodi v MIH. Hormonski motilec bisfenola A (BPA) nekatere raziskave že povezujejo z MIH. Gre za vseprisoten toksin, saj ga lahko zaznamo v krvi ali urinu skoraj vsakogar. Uporablja se za proizvodnjo plastičnega polikarbonata in epoksi smol. V EU je prepovedan v otroških stekleničkah od leta 2011, v termalnem papirju pa od leta 2020. A vseeno se še vedno uporablja v embalaži za živila, notranjih premazih pločevink za pijačo in hrano, CD-jih in DVD-jih, medicinskih pripomočkih, igračah in pametnih telefonih.

Našteti zagotovo niso vsi potencialni vzroki za MIH, a iz navedenih lahko razberemo, da se zdravje otroka, tudi ko gre za MIH, začne že pri nas. Zato čim prej poskrbimo za zdrav način življenja, ki vključuje tudi polnovredno prehrano, redno nego mikrobioma, obvladovanje stresa, bivanje in delo v čim bolj čistem in naravnem okolju ter seveda naravno obvladovanje prehladnih in drugih zdravstvenih težav.

Besedilo: Adriana Dolinar