Naj vam migrena ne pokvari počitnic

Pojavlja se v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol. Ta je pri 70 % bolnikov lokaliziran na eni strani glave ¹.

Poznamo dva glavna tipa migrene: migrena z avro (80 %) in migrena brez avre. Migrena z avro ima več tako imenovanih podtipov migrene. Klasifikacija navaja še periodične migrenske napade v otroštvu, retinalno migreno in migrene z zapleti. Če se glavobol pojavlja več kot 15 dni v mesecu več kot 3 mesece, od tega 8 dni s karakteristikami migrenskega glavobola, je to kronična migrena ¹.

Glavni vzrok za nastanek migrene so arterije, ki vodijo v možgane. Te se zožijo in nato razširijo, kar aktivira bližnje bolečinske receptorje. Natančni vzrok za zožitev in razširitev žil ni poznan. Strokovnjaki predvidevajo, da je udeležen serotoninski sistem, ki sodeluje pri komunikaciji živčnih celic. Prav tako imajo pomembno vlogo tudi dednost, hormonski vpliv (menstruacija, ovulacija, kontracepcija, menopavza), kofein, različni vonji, sprememba letnega časa, stres, čustveni vplivi, fizična aktivnost in podobno ². 

Diagnostika? Žal ne obstaja nobena laboratorijska preiskava, s katero bi lahko postavili diagnozo migrene. Vendar glavobol te vrste navadno lahko prepoznamo zaradi značilnega poteka. Približno 10 do 30 minut pred nastopom glavobola se pri večini ljudi pojavijo opozorilni simptomi (obdobje avre) depresije, razdražljivosti, nemira, slabost ali izguba teka. Prav tako bolniki opisujejo spremembe v vidnem polju (migetajoča svetloba, bliskanje in podobno). Migrenski napad lahko traja več ur, spremljata ga slabost, bruhanje in odpor do svetlobe ter hrupa ².

Zdravniki se pri postavljanju diagnoze oprejo na natančno anamnezo, nevrološke in internistične preglede. V prvem koraku ugotavljajo, ali gre za primarni ali sekundarni glavobol, v drugem koraku pa določijo tip glavobola. Pri postavljanju diagnoze zdravniku in bolniku pomaga bolnikov dnevnik glavobola ter določeni testi in vprašalniki (presejalni test ID migrena). Za postavitev diagnoze zdravnika zanima značilnost glavobola, družinska obremenjenost, sistemske bolezni, uporaba zdravil, funkcionalna prizadetost in socialna anamneza ¹.

Z redno telesno vadbo, saj ta sprošča endorfine (telesu lastne snovi proti bolečinam), prav tako pa telovadba širi žile, kar zveča prekrvitev in preprečuje krčenje žil na začetku napada migrene. Pravilna drža ter masaža, ki razbremeni pritisk na živce in žile, tudi pripomoreta k preprečitvi neznosnih bolečin v glavi pri migrenah. Stres je eden glavnih povzročiteljev migren, če se le da, se mu izognimo. Po nekaterih priporočilih je dobrodošlo dodajanje magnezija in vitaminov B. Bolniki prisegajo še na čili, feferone ali ostre začimbe, saj naj bi ti zavrli nastanek migrenskega glavobola. Ko zaznate prve znake migrenskega glavobola, poduhajte ostre začimbe skozi nos, vendar pazite! Začimbe so namreč pekoče in lahko povzročijo opekline, če jih nanesemo na kožo ali sluznico ².

Če pa je migrena posledica predmenstrualnih težav, lahko posežemo po zdravilu rastlinskega izvora Cyclodynon (vsebuje izvleček iz plodov navadne konopljike). Poskrbi za hormonsko ravnovesje in izboljša tako telesne (zelo pogosti so glavoboli) kot psihične simptome PMS.

Če se glavobol pojavi več kot 10-krat v mesecu, če so ob glavobolu prisotni drugi simptomi ali kognitivne motnje, je smotrno poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje migrene zasleduje dva cilja in sicer zdravljenje ter preprečevanje migrenskih napadov. Na izbiro zdravila za zdravljenje migrenskih izbruhov vpliva stopnja bolnikove prizadetosti in odzivanje bolnika na zdravilo ¹.

Idealno zdravilo za zdravljenje migrenskih pojavov bi moralo imeti naslednje lastnosti: hiter nastop delovanja, dolgotrajen učinek brez kontraindikacij in neželenih učinkov ter enostavna uporaba ¹.

In kaj imata skupnega migrena ter možganska kap? Gre za nevrološki bolezni, vendar nista opredeljeni kot vzročno povezani stanji. Raziskava, opravljena na Nevrološki kliniki v Ljubljani,  je kljub temu pokazala povezavo med migreno in možgansko kapjo pri bolnicah v starostnem obdobju nad 50 let in pri bolnikih v obdobju med 50 in 60 let. V tem času sta lahko stanji povezani preko srčno-žilnih bolezni oziroma s  prizadetostjo srčno-žilnega sistema. Okvare slednjega se pokažejo z nenadnimi dogodki, kot sta možganska kap in srčni infarkt. Zato moramo biti ob hudih oblikah migrene previdni in pozorni še na druge simptome ter znake, ki se pojavljajo sočasno ᶟ.

Suzana Križ

Literatura in Viri:

1. Migrena in pristop k svetovanju v zunanji lekarni, Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., 2015, Farmacevtski vestnik, dostopno: 16. 04. 2025, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8NVMLHAE/d25e032b-474e-4838-8692-051e56f712ae/PDF
2. Oh, že spet glavobol. Je to morda migrena?!, Polonca Fiala, mag. farm., dostopno: 20. 04. 2025, https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/oh-ze-spet-glavobol-je-to-morda-migrena
3. Migrena in možganska kap, Povzela Jasna Jukić Petrovčič, prof. zdr. vzg. po prispevku Migrena kot dejavnik tveganja za možgansko kap, april 2023, dostopno: 20. 04. 2025, https://zasrce.si/clanek/migrena-in-mozganska-kap/