Mikroplastika – kako ji ubežati, preden nas pogoltne!

Količina plastike, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, se je v nekaj desetletjih razbohotila v nepredstavljive količine. Z njo polnimo vedno večje zabojnike za embalažo. Žal pa se – vsaj v svetovnem merilu – reciklira le borih 80 odstotkov. Na prvi pogled lahko plastiko ločimo na tisto, ki ji zlahka opazimo s prostim očesom, in tisto, ki ostaja opazna le pod mikroskopom. Plastične vrečke, plastenke, posode in podobni izdelki so večkrat prikazani tudi kot veliki otoki odpadkov, ki se pozibavajo na oceanu. So velika ovira tako za morske kot kopenske živali. Bolj nevarna in prikrita oblika pa je mikroplastika. Sem sodijo vsi plastični delci, ki merijo manj kot 5 milimetrov, bolj pogosto gre za delce mikrometrskih velikosti. Le-ti se ne kopičijo zgolj v globinah oceanov, skupaj s kapljicami se vključijo v vodni cikel. Izparijo v oblake in se s padavinami vračajo v podtalnico ter vse ostale vodne vire.

Večina potrošnikov meni, da ima rabo plastike pod nadzorom in v skladu z okoljevarstvenimi smernicami. S skrbnim ločevanjem odpadkov in rabo predmetov iz alternativnih materialov sicer pripomoremo k omejevanju. Modro pa je poznati vire mikroplastike, s katerimi rokujemo vsak dan.

Največji grešniki so kozmetični izdelki, še posebej pilingi in zobne paste. Za abrazijo namreč vsebujejo drobce plastike. Mikroplastika se nahaja tudi v tekstilu, največ je najdemo v športnih oblačilih. Z vsakim pranjem delce spuščamo v vodna zbirališča. V kolikor v kuhinji uporabljate rezalno desko iz umetne mase, preverite, koliko zarez opazite na površini. Manjkajoči del mase ste skupaj z rezano zelenjavo zakuhali v jedi in … zaužili. Priljubljena kava za na pot je servirana v papirnatih lončkih. Papirnatih – v navednicah, saj papir ne more zadržati tekočine. Notranjost je premazana s plastiko. Dlje kot se napitek zadrži v lončku, več plastike se izluži v tekočino. Previdnost velja tudi pri plastenkah – ob večkratni uporabi lahko zaradi izločanja snovi zaznamo tudi spremenjen okus vode. Mikroplastika tako na različne načine prodira v organizme. Prebavila je v celoti ne izločijo, vedno bolj pogosto se že pojavlja v tkivih. Zaznali so jo že v človeški krvi, pljučih in placenti,  v mesu morskih rib, pravzaprav že povsod, kjer so jo le iskali. Bomo ob razlagi kemične sestave človeškega telesa kmalu navajali tudi mikroplastiko? Morda pa bo to v prihodnosti tudi ena od meritev krvnih testov.

Z osveščanjem o svetu plastike se nam odpre drugačen razgled na skoraj vse predmete. Kje pričeti? Preučite svojo dnevno rutino.

Zjutraj najprej ščetkamo zobe. Izberite ščetko iz naravnih vlaken ter zobno pasto, ki zagotavlja naravne sestavine. Odlična po sestavinah, embalaži, učinkih in seveda okusu je A. Vogel Echinacea zobna pasta. Prijazna je tako do dlesni, kot zobne sklenine in seveda okolja. Temeljito očisti in osveži ustno votlino in je brez dodanih abrazivnih delov, penilcev in umetnih barvil. Svežino ji dodaja šopek zelišč kot so ehinaceja, evkaliptus, poprova meta, sladki koren in rožmarin. Zaradi naravnih sestavin je pasta primerna za vso družino.

V kuhinji lahko plastično rezalno desno nadomestimo s klasično leseno. V kolikor se ne morete upreti toplim napitkom za na pot, uporabite lonček za večkratno uporabo. Bidone iz umetnih mas nadomestite s steklenico. Pilinge lahko pripravite s pomočjo sladkorja, soli ali zdroba. V trgovino se odpravite z vrečo iz blaga ali brezčasnim »cekarjem«. Zelenjavo nakupujte brez plastičnih vrečk ali uporabite tiste, ki zagotavljajo razgradljivost. Uporabljajte trajnostne izdelke. Tudi pri izbiri oblačil. Naj vsebujejo kar se da največ tekstila, ki je proizveden iz rastlinskih vlaken.

Mar lahko posameznik spremeni svet? Seveda, če začnemo pri sebi in ne pri sosedu. Vztrajnost se okrepi v načelo. Načrtovanje aktivnosti zmanjša skušnjave po hitrih rešitvah. Ne pozabimo, da vse, kar vsebuje pridevnik »hitro«, vsebuje vsaj nekaj plastike. Naj mikropastika načne našo vest in ne tkiva.

Lucija Šušteršič

Viri:

1. https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20181116STO19217/mikroplastika-izvor-vpliv-in-resitve
2. https://www.ksda.si/novice/2018-03/kaj-je-mikroplastika
3. https://www.revijazamojezdravje.si/odkritje-mikroplastike-v-cloveskem-telesu/