Kako zaščititi ušesa pred vdorom vode?

Uho (auris) služi za sluh in ravnotežje. Receptorji, ki skrbijo za sluh in ravnotežje, se nahajajo v notranjem ušesu ¹.

Zunanje uho sestavljajo uhelj, sluhovod in bobnič. Namenjeni so za prevajanje zvočnih dražljajev vse do srednjega ušesa. Uhelj je zgrajen iz hrustanca (prekriva ga koža). Zunanji sluhovod pa je v obliki cevi, ki navznoter zapira bobnič. Bobnič je izoblikovan iz kože in sluznice ter predstavlja mejo med srednjim in zunanjim ušesom ¹.

Srednje uho tvorijo votline: bobnična votlina, ušesna troblja (Evstahijeva cev) in mastoidni antrum (votline v mastoidnem odrastku=bradavičarju). Evstahijeva cev povezuje srednje uho z žrelom. V srednjem ušesu se nahajajo tudi slušne koščice (kladivce, nakovalce, stremence). Te predstavljajo mejo med srednjim in notranjim ušesom ¹.

Notranje uho sestavljajo ušesni preddvor, koščeni polž in polkrožni kanalčki.

Kako pa deluje uho? Zunanje uho usmeri zvok do bobniča in srednjega ušesa, srednje uho pa v nadaljevanju poskrbi, da se valovanje zraka prenese na valovanje tekočine. Ker je tekočino težje vzbuditi k valovanju kot zrak, se mora valovanje okrepiti: za to poskrbijo bobnič in slušne koščice. Okrepljeno valovanje se nato prenese v notranje uho  ̶  polž spremeni valovanje tekočine v električne impulze. Ti impulzi se nato po slušnem živcu prek nevronskih povezav prevedejo do možganske skorje, kjer nastane zaznava zvoka ¹.

Poletni meseci so kot nalašč za preživljanje prostega časa v jezerih in morju. Žal pa je nemalokrat ravno plavanje glavni dejavnik za nastanek vnetje sluhovoda. In zakaj ravno plavanje povzroči vnetje? Topli, vlažni pogoji pri plavanju pripomorejo k nastanku vnetja sluhovoda. Prekomerno močenje sluhovodov ali voda, ki po plavanju ostane ujeta v njem, izplavlja ušesno maslo ter razmehča kožo sluhovodov. To pa omogoči vdor bakterij v kožo in pojav vnetja. Dodatno nastanek vnetja vzpodbudijo še potenje, anatomsko ozki sluhovodi, uporaba slušnih aparatov, ušesnih slušalk, čepov, poškodba pri mehanskem čiščenju (na primer z vatirano palčko) in draženje kože zaradi šamponov ali lakov za lase ².

Kako se vnetje odraža? V zgodnji fazi razvoja vnetja se pojavi srbenje, sledita mu bolečina in izcedek. Pogosta sta tudi občutek polnosti in naglušnosti, značilna sta za stanja, ko se sluhovod zamaši zaradi izcedka ali otekline kože. Bolezen spremlja tudi huda bolečina, to pa dodatno poslabša že rahel pritisk ali poteg za uhelj ².

Pogosto se vnetje sluhovodov zamenjuje s kronično srbečico sluhovodov, ta se namreč lahko z različno intenzivnostjo pojavlja več let. Najpogosteje je vzrok srbenja sluhovodov premalo ušesnega masla ali njegova spremenjena sestava, ki vodi v suho kožo sluhovodov in neprijeten občutek srbenja ². 

Kdaj k zdravniku? Redko vnetje sluhovoda vodi v življenjsko ogrožajoča stanja. Izpostavljeni so predvsem starejši bolniki s sladkorno boleznijo in imunsko oslabele osebe. V teh primerih se vnetje lahko širi izven ušesa v okolna mehka tkiva in kosti lobanjske baze ².

K zmehčanju in izgubi ušesnega masla med drugim pripomorejo kopanje, potapljanje ali plavanje tako v sladki kot v slani vodi. Pomembno je še poudariti, da dodatne težave (draženje in izsuševanje kože) na sluznici sluhovoda povzroča klor iz bazenov. Zato je za poletno osvežitev primerneje izbirati kopališča z morsko vodo ali pa naravne vire, kot so gorski izviri, jezera in seveda čista morja ᶟ.

Kako se torej pred vnetjem sluhovoda pri kopanju najbolje zaščitimo? Po plavanju ali drugih aktivnostih v vodi posušimo ušesa. Nagnemo glavo na stran in povlečemo uhelj, tako voda lažje izteče iz sluhovoda. Če občutimo, da je voda še vedno v ušesu, z dlanjo prekrijemo uhelj in tako ustvarimo rahel vakum ᶟ.

Za odstranjevanje vode ali čiščenje ušes nikoli ne uporabljamo vatiranih palčk, saj  lahko poškodujemo občutljivo kožo sluhovoda in s tem povečamo možnosti za okužbo ter vnetje ᶟ.

Če se želimo izogniti vdoru vode v ušesa, je najbolje poseči po ušesnih čepkih. Preprečili bodo namreč vstop vode v ušesa in s tem zunanji sluhovod obvarovali pred izgubo ušesnega masla ter vnosom nečistoč. Najbolje je izbrati ušesne čepke iz vodotesnega materiala. Zelo učinkovito zaščito nudijo Ohropax silicon-silikonski čepki, ker se tesno in hkrati nežno ter udobno prilagodijo ušesu. Izdelani so iz medicinskega silikona, tako so ustrezni za plavanje, vendar ne za potapljanje. Primerni so za vse velikosti sluhovoda, zato jih lahko uporabljajo tudi otroci.

Za vse tiste, ki pa se ne morete upreti potapljanju ali skakanju v vodo, za zaščito zunanjega sluhovoda lahko uporabite pršilo Vaxol. Ušesno pršilo Vaxol vsebuje prečiščeno olivno olja farmacevtske kakovosti. Na naraven način odstranjuje iz zunanjega sluhovoda nečistoče ter obenem kožo sluhovoda primerno navlaži in zaščiti. Olivno olje je namreč poznano po svojih negovalnih in zaščitnih lastnostih. Klinično dokazano preprečuje suhost kože in s tem zmanjšuje srbenje ter draženje. Vitamin E poskrbi, da ne pride do prekomerne izgube vode iz kože in umirja razdraženo kožo. Fenolne snovi delujejo zaščitno pred glivicami ter bakterijami, medtem ko oleinska maščobna kislina, iz katere olivno olje večinoma sestoji, in antioksidativne snovi olja delujejo tudi protivnetno.

Suzana Križ

Viri:

1. Kaj je uho?, dostopno: 10. 04. 2025, https://www.medicinskislovar.com/uho/
2. Vnetje zunanjega sluhovoda, asistent Aleš Grošelj, dr. med., junij 2019, dostopno: 12. 04. 2025, https://www.kclj.si/index.php?dir=/ukc_ljubljana/obvestila&id=4785
3. Naj vam vnetje ušesa ne pokvari poletja, avgust 2022, dostopno: 12. 04. 2025, https://zdrave-novice.si/naj-vam-vnetje-usesa-ne-pokvari-dopusta/