Bi prepoznali simptome možganske kapi?

Hemoragična kap nastane zaradi raztrganja ali poškodbe arterijske žile v možganih in posledične krvavitve. Nakopičena kri povzroča pritisk na možganske celice, kar jih dodatno poškoduje. Ishemična kap pa nastane zaradi blokiranega pretoka krvi po arterijah.  Razlog blokade je lahko zoženje lumna žile ali zamašitev lumna žile s krvnim strdkom.  Krvni strdek je lahko nastal na eni od velikih arteriji telesa, se odtrgal in nato s krvjo pripotoval do možganov ter zamašil eno od manjših arterij. Za katero možgansko kap gre, običajno razkrije šele CT slikanje glave.

Poleg omenjenih dveh pa se pojavljajo tudi druge oblike kapi, med drugim tudi mini možganska kap – ti. prehodna pretočna motnja (TIA - transient ischemic attack). Pri tej gre za začasno zaporo arterije in s tem prekinitev pretoka krvi v določenem delu možganov. Simptomi so enaki kot pri ishemični možganski kapi, le da ta trajajo kratek čas, od 10-15 minut oz. najdlje 24 ur.  Ker je mini možganska kap lahko napovedovalka prave kapi, je tudi ob sumu na to kap potrebno hitro poiskati pomoč.

Da bi si lažje zapomnili in prepoznali pomembne simptome, ki pričajo o možnem nastopu možganske kapi, je nastal akronim »GROM« - govor, roka, obraz, minuta. Gre za hiter test, s katerim lahko preverimo, ali oseba trpi zaradi možganske kapi. Kaj pomeni?

Govor

Motnja govora je pogost simptom možganske kapi. Če opazimo, da oseba za nami ne more jasno in razumljivo ponoviti preprostega stavka, lahko posumimo na ta problem.

Roka

Med pogoste simptome sodi tudi nezmožnost dvigniti eno roko in jo zadržati v dvignjenem položaju, ko osebo zaprosimo, da dvigne obe roki nad glavo. Morda lahko sprva roko prizadetega dela telesa celo dvigne, a prične ta nekontrolirano padati nazaj.

Obraz

Osebo zaprosite, da se nasmeje. Če ima pri tem težave z obrazno mimiko, se ne more nasmejati ali ima spuščen ustni kotiček oz. omrtvičeno celo polovico obraza, je tudi to lahko eden od pogostih znakov možganske kapi.

Minuta

Če opazimo katerega koli od zgornjih znakov, je potrebno čim hitro ukrepanje, saj je pomembna vsaka minuta. Tu dobesedno velja »čas so možgani«. Namreč, če so možgani po zaprtju možganske žile predolgo brez oskrbe s kisikom in hranili, lahko pride do nepopravljive okvare. Ob hitrem ukrepanju pa je lahko okvara možganov relativno majhna in okrevanje boljše. Za najboljši izid naj bi prizadeti v roku največ štirih ur in pol po začetku simptomov moral prejeti ustrezno pomoč – npr. sredstvo za razbijanje strdkov.

Poleg zgoraj opisanih med simptome možganske kapi sodijo še:

• Gluha, otrpla in nepremična cela polovica telesa (ne le roka ali polovica obraza).
• Težave z vidom; ta se lahko zamegli ali popolnoma izgine na enem ali obeh očeh. Lahko je tudi dvojen vid.
• Težave s sporazumevanjem. Oseba npr. ne razume, kaj govorimo.
• Nenaden pojav glavobola brez jasnega vzroka.
• Ob glavobolu se lahko pojavi še slabost z bruhanjem, ki ni posledica infektivne bolezni.
• Težave z ravnotežjem in hojo.
• Omedlevica ali epileptični napad.
• Prizadeti lahko doživlja kratke izgube zavesti ali motnje v zavesti, kot je npr. zmedenost itd.

V kolikor posumimo, da je osebo prizadela možganska kap, je pomembno, da hitro postopamo. Pokličemo reševalce na številko 112. Medtem ko čakamo na pomoč, pa poskrbimo za naslednje.

• Prizadeti naj leži.
• Razrahljajte mu obleko, da bo lažje dihal (npr. razrahljajmo ovratnik, odstranimo kravato, šal, ogrlice).
• Podložimo mu vzglavje.
• Izogibajmo se dajanju hrane ali pijače.
• Če gre za starejšo osebo, preverite, ali nosi zobno protezo. Če ja, naj jo sname.
• Če je oseba v nezavesti, jo namestimo v bočni položaj.
• Bočni položaj je potreben tudi, če oseba bruha.
• Pazimo, da so dihalne poti proste.

Medicinskemu osebju bo v pomoč, če pred njihovim prihodom od prizadetega pridobimo naslednje informacije.

• Kdaj so se pojavili simptomi možganske kapi?
• Kakšni so bili simptomi?
• Ali si je pred kratkim poškodoval glavo?
• Ali je že kdaj imel možgansko kap?
• Kateri udi so prizadeti?
• Katera zdravila prejema?
• Katere bolezni ima?

Besedilo: Adriana Dolinar