Tihi napovedovalec možganske kapi

Povezava med pomanjkanjem vitamina C in porastom lipoproteina (a) je že dolgo poznana, a v konvencionalni medicini večinoma ignorirana. Dr. Linus Pauling in dr. Matthias Rath sta že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrila, da naj bi se ateroskleroza pojavila iz istega razloga kot klinični (zgodnji) skorbut.

Skorbut je bolezenska krvavitev, ki nastane zaradi poškodbe sten arterij zaradi hudega pomanjkanja vitamina C v celicah, ki sestavljajo stene arterij. Znano je, da so zaradi nje včasih umirali pomorščaki, ki so zaradi večmesečne plovbe utrpeli pomanjkanje sveže zelenjave in sadja ter s tem vitamina C.

Dolgotrajno prenizko uživanje vitamina C naj bi prav tako povzročilo razrahljanje vezivnega tkiva in izgubljanje barierne funkcije endotelija (notranje stene arterije). A ne tako močno, da bi zaradi nje izkrvaveli, saj telo še lahko obvladuje nastalo situacijo.

Ste vedeli, da za razliko od večine živali, ljudje ne moremo sami ustvarjati vitamina C, zato ga moramo zaužiti s hrano? Glede na stresni način življenja in slabo kakovost prehrane ni presenetljivo, da ga večina ljudi zaužije mnogo premalo, da bi zagotovili zdravje oz. stabilnost sten arterij. Posledično v arterijah nastane na milijone drobnih razpok. Da ne bi izkrvaveli, nas telo rešuje tako, da jih zakrpa. In prav lipoprotein (a) je tista popravljalna molekula, ki kompenzira strukturno okvaro žilne stene.

Zanimivo je, da živali, ki same proizvajajo vitamin C, ne proizvajajo lipoproteina (a), saj za to ni potrebe! Drugače je pri ljudeh. Zaradi kroničnega pomanjkanja vitamina C za popravilo škode na arterijah  kronično proizvajamo lipoprotein (a). Z leti se tako razvijejo mnogim dobro poznane aterosklerotične žilne spremembe, ki lahko povzročijo ne le srčno ampak tudi možgansko kap, ko se npr. košček plaka odtrga in zamaši katero od drobnih arterij.

Raziskava iz leta 2015, objavljena v ameriški strokovni reviji za bolezni srca in ožilja (American Jurnal of Cardiovascular disease) potrjuje pomen vitamina C za zdravje ožilja. Raziskava je potekala na transgenih miškah, ki posnemajo človeški metabolizem glede na dve različni genetski lastnosti - nezmožnost proizvajanja vitamina C in sposobnost proizvajanja lipoproteina (a). Ugotovljeno je bilo, da so miši ob dieti, ki ni vsebovala zadostne količine vitamina C, proizvajale in odložile lipoprotein(a) v svoje žilne stene in razvile aterosklerozo. Stopnja, do katere so razvile srčno-žilno bolezen, je bila obratno sorazmerna z njihovim vnosom vitamina C. Tako so miši z največjim vnosom vitamina C imele najmanjše odlaganje lipoproteina (a) v svojih arterijah in najmanj razvoja aterosklerotičnih lezij in obratno.

Medicina lipoproteina (a) še vedno ne preverja rutinsko, ker še ne razpolagala s specifičnim zdravilom za njegovo znižanje. Tako pojasnjuje na forumu med.over.net prim. Boris Cibic dr. med., spec. Kardiologije, iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Lahko pa vrednosti lipoproteina (a) sami izmerimo v samoplačniškem laboratoriju. V primeru povišanja lipoproteina (a) medicina svetuje standardne ukrepe za nižanje holesterola. Med drugim tudi statine, ki pa niso pričakovano učinkoviti ne za nižanje lipoproteina (a) ne za preprečevanje smrti zaradi ateroskleroze. Prav tako niso brez stranskih učinkov. Zato je dobro, da sami na naraven način storimo kar največ, da do težav ne pride.

Omenjena študija na miših iz leta 2015 dokazuje, da na nižanje lipoprotein (a) lahko vpliva z dodajanjem vitamina C. Povečan vnos vitamina C s hrano in prehranskimi dopolnili je torej smiselna in pomembna podpora za ohranjanje zdravja arterijskega ožilja in s tem tudi zdravja možganov. Na vrhu seznama 20 živil, izredno bogatih z vitaminom C najdemo kakadu slivo. To super živilo iz Avstralije ga v 100 gramih vsebuje kar 2907 miligramov. Bogata z vitaminom C je tudi acerola češnja, iz katere se izdelujejo tudi s C vitaminom bogati sokovi in prehranska dopolnila, kot je BIO C. Bogati z njimi so tudi šipek, aronija, goji jagode, borovnice, robide, citrusi, kivi, čili, peteršilj, brokoli, zelje in mnoga druga živila.

Meta-analiza 13 randomiziranih in kontroliranih raziskav je ugotovila, da že dnevno uživanje vsaj 500 mg vitamina C v 4 tednih zniža tudi trigliceride, ki so prav tako pomemben dejavnik tveganja za bolezni srčno-žilnega sistema.

Za še močnejšo podporo lahko posežete tudi po prehranskih dopolnilih vitamina C in po posebnih formulah sinergijsko delujočih hranil. Ena takšnih, ki podpira izgradnjo oz. regeneracijo vezivnega tkiva v stenah arterij, ven in kapilar, je npr. prav plod dolgoletnih raziskav dvakratnega Nobelovega nagrajenca, dr. Linusa Paulinga. Ta poleg vitamina C, E vitaminov B vitaminov ter žvepla v obliki glukozamin sulfata vsebujejo tudi druga pomembna hranila, kot so aminokisline L lizin, L prolin in L glicin. Takšna podpora nastajanju vezivnega tkiva je zlasti pomembna, ko nismo več rosno mladi, kajti s staranjem se tudi vsebnost kolagena (pomembnega gradnika vezivnih tkiv) v telesu zmanjša ali pa ta postane tog. To pa zmanjša tudi elastičnost vezivnih tkiv v arterijah, zaradi česar lahko utrpimo še več poškodb.

Besedilo: Adriana Dolinar