Visoke poletne temperature so izziv za številne organizme. Telesa ogrevamo in ohlajamo na različne načine, sesalci pa imamo posebno ugodnost, saj skušamo ohranjati stalno in optimalno temperaturo. Pred pregrevanjem smo zaščiteni s potenjem, ki v stiku z bakterijami tvori poseben vonj. Naši nosovi so se skozi evolucijo odločili, da potenje zaudarja, zato ga skušamo prikriti ali zatreti. Tako so nastali dišave, deodoranti in druga kozmetika. S tem pa smo izgubili tudi kanček prepoznavnosti. Prav vsakdo namreč s telesno kemijo oddaja unikaten vonj. Pa vendar bi le redko kdo zatrdil, da mu razkrajajoč vonj potenja prija. A podobno velja tudi za (pre)močne dišave, ki dražijo vohalno sluznico. Bonton in osnove higiene velijo, da vzdržujemo prijeten telesni vonj in smo tako uvidevni tudi do drugih.
Police drogerij in lekarn se šibijo pod izdelki za preprečevanje potenja. Poleg učinkovitosti nekateri prepričajo tudi s sestavinami. V zadnjem času so v ospredju izdelki z oznakami »brez«. Kako izbrati pravega? Lahko pa se odločimo tudi za naraven, doma pripravljen deodorant, ki je telesu, posebej koži, še prijaznejši. Recepturo in različice vam razkrijemo na koncu prispevka.
Telo vsebuje 70 odstotkov vode. Kot omenjeno, se z znojenjem ohlajamo. To omogočajo znojnice dveh vrst. Ekrine znojnice se nahajajo na obrazu, dlaneh, stopalih in v predelu pazduh. Na teh mestih nastaja znoj povsem prozorne barve, ki se oblikuje v kapljice ali združuje v srage. V predelu pazduh se nahaja še ena vrsta znojnic, to so apokrine. Nahajajo se tudi v predelu spolovil. Izločajo nekoliko gostejše izločke, ki ustvarjajo močan vonj. Pot je izloček, ki je pravzaprav nevtralen, dokler ne pride v stik s kožo, kjer bivajo bakterije. Te pričnejo z razgradnjo izločkov, pri tem pa nastaja značilen neprijeten vonj, ki se zadrži na koži in oblačilih.
Sredstva za preprečevanje neprijetnega vonja nanašamo na mesta, posejana z znojnicami – to so pazduhe. Vsak človek ima svojstven način potenja, ob tem pa oddaja tudi različno prijetne ali neprijetne vonjave. Te so povezane tudi z načinom prehranjevanja in presnovo.
Z deodoranti skušamo preprečiti le zadnji korak – to je razkroj izločkov potenja. Z nanosom prikrijemo vonj. Z rabo antiperspirantov pa posegamo globlje v telo. Učinkovine preprečujejo in zavirajo potenje ter tudi razkroj izločkov. Ker so pazduhe tudi dom limfnih vozličkov, bezgavk, posledično vplivamo tudi na okolna tkiva. Koža je namreč porozna. Kemikalije, ki jih nanašamo na površino, spuščamo tudi v krvni obtok in limfni sistem. Ob vsakodnevni rabi je zelo pomembno, za kakšen izdelek se odločimo. Deodorant iz povsem naravnih sestavin lahko izdelamo tudi sami.
Recept za domači deodorant
Najbolj želene lastnosti deodoranta so, da je učinkovit, prijazen do telesa, prijetnega vonja, da ne draži kože in ne pušča madežev na oblačilih. Pa poizkusimo! Potrebujemo 4 žlice sode bikarbone, 4 žlice škroba (krompirjev, koruzni) in 2-3 žlice kokosovega olja. Olje blago segrejemo, da postane mazljivo, nato pa vmešamo suhe sestavine. Gladko maso damo v plitek kozarček s pokrovom in počakamo, da se strdi. Deodorant je pripravljen! Ima prijeten vonj po kokosu, ki pa ga lahko spremenimo z nekaj kapljicami poljubnega eteričnega olja. Deodorant s prsti nanesemo in razmažemo na očiščeno kožo, po prhanju. V kolikor želite bolj kompaktno obliko, lahko delež kokosovega olja nadomestite s kakavovim ali karitejevim maslom.
Naravni deodoranti se v kožo vpijejo počasi. Na temnejših oblačilih boste vseeno opazili manjše sledi vsebovanega škroba, ki pa, brez skrbi, ne vpliva kvarno na obarvanost oblačil in se tudi zlahka odstrani pri pranju.
Še namig: dlake, ki izraščajo v pazduhah, imajo posebno funkcijo – zadržujejo naš vonj. V davnini nam je to služilo za prepoznavnost. Če želite naravnemu deodorantu povečati učinkovitost, uporabite britvico.
Lucija Šušteršič
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Že Martin Krpan je vedel, kako dragocen tovor tihotapi vse onkraj meja. Sol, poimenovana tudi »belo zlato,« je od nekdaj nepogrešljiv dodatek jedem. A kot dobro vemo, če je nečesa preveč, je lahko hitro škodljivo. In podobno velja tudi za to dragoceno začimbo.
Glavni telesni organ razstrupljanja so jetra. Močno podporo pri čiščenju telesa pa med drugim predstavlja tudi koža.
Strokovnjaki nas nenehno opozarjajo, da pretirano uživanje soli škoduje zdravju. A prav poleti nam te pogosto celo primanjkuje.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.