Potenje in naravna svežina

Telo vsebuje 70 odstotkov vode. Kot omenjeno, se z znojenjem ohlajamo. To omogočajo znojnice dveh vrst. Ekrine znojnice se nahajajo na obrazu, dlaneh, stopalih in v predelu pazduh. Na teh mestih nastaja znoj povsem prozorne barve, ki se oblikuje v kapljice ali združuje v srage. V predelu pazduh se nahaja še ena vrsta znojnic, to so apokrine. Nahajajo se tudi v predelu spolovil. Izločajo nekoliko gostejše izločke, ki ustvarjajo močan vonj. Pot je izloček, ki je pravzaprav nevtralen, dokler ne pride v stik s kožo, kjer bivajo bakterije. Te pričnejo z razgradnjo izločkov, pri tem pa nastaja značilen neprijeten vonj, ki se zadrži na koži in oblačilih.

Sredstva za preprečevanje neprijetnega vonja nanašamo na mesta, posejana  z znojnicami  – to so pazduhe. Vsak človek ima svojstven način potenja, ob tem pa oddaja tudi različno prijetne ali neprijetne vonjave. Te so povezane tudi z načinom prehranjevanja in presnovo.
Z deodoranti skušamo preprečiti le zadnji korak – to je razkroj izločkov potenja. Z nanosom prikrijemo vonj. Z rabo antiperspirantov pa posegamo globlje v telo. Učinkovine preprečujejo in zavirajo potenje ter tudi razkroj izločkov. Ker so pazduhe tudi dom limfnih vozličkov, bezgavk, posledično vplivamo tudi na okolna tkiva. Koža je namreč porozna. Kemikalije, ki jih nanašamo na površino, spuščamo tudi v krvni obtok in limfni sistem. Ob vsakodnevni rabi je zelo pomembno, za kakšen izdelek se odločimo. Deodorant iz povsem naravnih sestavin lahko izdelamo tudi sami.

Recept za domači deodorant

Najbolj želene lastnosti deodoranta so, da je učinkovit, prijazen do telesa, prijetnega vonja, da ne draži kože in ne pušča madežev na oblačilih. Pa poizkusimo! Potrebujemo 4 žlice sode bikarbone, 4 žlice škroba (krompirjev, koruzni) in 2-3 žlice kokosovega olja. Olje blago segrejemo, da postane mazljivo, nato pa vmešamo suhe sestavine. Gladko maso damo v plitek kozarček s pokrovom in počakamo, da se strdi. Deodorant je pripravljen! Ima prijeten vonj po kokosu, ki pa ga lahko spremenimo z nekaj kapljicami poljubnega eteričnega olja. Deodorant s prsti nanesemo in razmažemo na očiščeno kožo, po prhanju. V kolikor želite bolj kompaktno obliko, lahko delež kokosovega olja nadomestite s kakavovim ali karitejevim maslom.

Naravni deodoranti se v kožo vpijejo počasi. Na temnejših oblačilih boste vseeno opazili manjše sledi vsebovanega škroba, ki pa, brez skrbi, ne vpliva kvarno na obarvanost oblačil in se tudi zlahka odstrani pri pranju.

Še namig: dlake, ki izraščajo v pazduhah, imajo posebno funkcijo – zadržujejo naš vonj. V davnini nam je to služilo za prepoznavnost. Če želite naravnemu deodorantu povečati učinkovitost, uporabite britvico.

Lucija Šušteršič