Koža – naša tretja ledvica

Knjiga Ljudski zdravnik je zakladnica mnogih koristnih in še danes uporabnih oz. aktualnih nasvetov švicarskega naturopata Alfreda Vogla. Nadvse zanimivi so njegovi opisi delovanja kože, ki jo prištevamo med enega največjih človeških organov. Koža ima približno dva milijona znojnic, v enem kvadratnem centimetru jih je približno 120. Vsaka znojnica je dolga približno pol centimetra. Če bi mogli spremeniti vse znojne pore v cev, bi premer cevi meril 25 do 30 centimetrov! Logično je, da skozi takšno odvodno cev uidejo iz telesa velike količine vodnih par. Iz telesa izhlapi 1 do 1,5 litra vode – ne da bi se vidno znojili! Pri pretiranem znojenju, npr. v savni ali bivanju v vročih krajih, lahko izločimo iz telesa tudi 10-krat več vode. Če damo kapljico znoja na jezik, okusimo, da je slan. Če ga izmerimo z lakmusovim papirjem, vidimo, da je kisel. Znoj vsebuje natrijevo sol ter kalij, žvepleno kislino, železo, fosfor, mlečno kislino in ravno toliko sečnine, kolikor jo izločata ledvici. Zato je Vogel poimenoval kožo kar tretja ledvica.

Z znojem se izločajo tudi mnoge strupene snovi, zato so potilne kure in ostali načini podpore čiščenja strupnin preko kože zelo dobrodošla pomoč pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter v podporo obvladovanju številnih zdravstvenih težav. Za spodbudo izločanja strupnin preko kože pa nam bosta hvaležni tudi ledvici, saj ju s tem tudi nekoliko razbremenimo.

Osnovni ukrep, ko želimo dodatno spodbuditi izločanje strupenih snovi prek znojnih por, je, da ne pozabimo na ustrezno hidracijo in uživanje dovolj naravne soli. Obojega bo potrebno zaužiti več kot sicer. Zakladnici znanja o obojem sta knjigi Telo kliče po vodi in The salt fix.

Pospešeno potenje telesa in s tem razstrupljanje lahko spodbudimo z različnimi vrstami savn, npr. s turško, finsko in infrardečo. Slednja v primerjavi s finsko in turško savno tkiva segreva globlje, kar naj bi še učinkoviteje podprlo razstrupljanje. Z notranjim segrevanjem se namreč bolj pospeši naravne presnovne procese celic.

Strokovnjaki za savnanje svetujejo, da če se tega lotevate na novo, v klasični savni prvič ostanite le štiri minute in se opazujete. Če brez težav prenašate vročino, savnanje postopoma podaljšujte. Na splošno se pri finski in turški savni priporoča 10 do 20 minut savnanja na 82 do 87 °C. V infrardeči savni je priporočljiva temperatura od 65 do 82 °C, savnanje pa običajno traja 15 do 30 minut.

Po vsakem segrevanju je obvezno tudi ohlajanje telesa. To storite z mrzlim tuširanjem ali potopitvijo telesa v mrzlo vodo.  Pred ponovnim savnanjem počivajte 15 do 30 minut. V tem času poskrbite za hidracijo – pitje vode, lahko tudi zeliščnih čajev npr. za podporo ledvic. Običajno so za dobro razbremenitev telesa strupnin preko kože v enem dnevu dovolj 3 potilne kure (segrevanje, ohlajanje, počitek). Priporočljivo je savnanje v paru, ker si v primeru težav lahko hitro pomagate.

Seveda, v kolikor želite in zmorete, lahko že s tekom, kolesarjenjem ali drugo telesno aktivnostjo aktivirate večje potenje in telesu pomagate pri čiščenju. V nadaljevanju opisani potilni sprehodi pa so bolj nežen pristop za vse, ki ne zmorejo tolikšne telesne aktivnosti. Niso sicer tako močno učinkoviti kot obisk savne, a lahko vsaj nekoliko pripomorejo k čiščenju telesa preko kože.

Da bi spodbudili močnejše potenje, se za malo hitrejši sprehod v naravi oblecite nekoliko topleje, kot bi se sicer. Pomaga tudi, če je zadnji sloj iz nepredušnega materiala, npr. kot vetrovka. Tako boste telo hitreje segreli, da se bo začelo izdatno potiti. Po takšnem potilnem sprehodu se prav tako ohladite pod mlačnim tušem, spijte dovolj vode in si spočijte.

Tudi namakanje v vroči vodi segreva telo in spodbudi čiščenje telesa preko kože. Če kopeli obogatimo še z naravno morsko soljo, sodo bikarbono, zelišči ali drugimi naravnimi dodatki bo učinek še večji.

Dr. Hazel Paracells, naturopatinja iz Mehike, ki je vitalno živela več kot 100 let, je zaradi globalnega onesnaženja s sevanji (ta niso zanemarljiva tudi v današnjem času) vsem priporočala redno večkrat tedensko izvajanje kopeli celega telesa. V še znosno vroči vodi raztopimo 375 g sode bikarbone in 375 g naravne morske soli. Potopljeni v vodi v kopeli uživamo 20 minut oziroma toliko časa, da se voda ohladi na telesno temperaturo. Kože po kopeli ne splakujemo. Takšna kopel prispeva tudi k zmanjšanju obremenjenosti telesa zaradi okoljskega radioktivnega sevanja, rentgenskega sevanja, uživanja hrane, obsevane s kobaltom 60 in mnogimi drugimi toksičnimi snovmi.  V primeru rentgenskega sevanja zaradi diagnostike ali izpostavljenosti sevanjem zaradi potovanja z letalom je kopel dobro opraviti čim prej po izpostavljenosti. V primeru hujše obremenitve telesa s sevanjem je tovrstno kopel priporočljivo opraviti vsaj enkrat na dan skozi daljše obdobje.

Za občutljive osebe so zanimive tudi Schlenzine pregrete kopeli. Te so dobile ime po metodi, ki jo je razvila gospa Schlenz. Gospa ni bila niti zdravnica niti zdravilka, temveč le preprosta gospodinja in mati z veliko občutka za naravo in z darom za opazovanje. Skrb za otroke, ki so bili za tedaj poznane Kneippove kopeli prenežni, jo je pripeljala do uporabe vroče vode nekoliko višje temperature od krvi. Takšna kopel je primerna tudi za vse, ki jim savnanje ne prija ali pa v savno ne smejo. Pomembno je, da se oseba v kopel popolnoma potopi, tudi z glavo, ven gleda le nos. Takšno kopel je priporočal tudi Alfred Vogel. Več o tem, kako jo pravilno izvajati, lahko preberete v prispevku Nasveti ljudskega zdravnika – Kako okrepiti obrambne sile telesa.

V vse bolj onesnaženem okolju je redno spodbujanje razstrupljanja skozi kožo nekajkrat na teden lahko pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja. Naj vam ne bo škoda časa zase!

Besedilo: Adriana Dolinar