Marca pomlad pogosto pride hitreje, kot pričakujemo. Z njenimi prvimi cvetlicami pa lahko »zacveti« tudi naš nos. Kihanje, izcedek iz nosu in solzenje oči se lahko pojavijo tako pri prehladu kot pri alergiji. Kako torej prepoznati, ali je v ozadju težav z nosom virusna okužba ali alergijski odziv na cvetni prah?
Sluznica dihal je najpogosteje prizadeta zaradi virusov, ki povzročajo prehlad ali gripo, redkeje pa zaradi bakterij. Podobne težave lahko sproži tudi alergija na pelode različnih rastlin, ki sluznico dražijo in povzročijo povečano izločanje redke sluzi. Prav v prehodnem obdobju med zimo in pomladjo zato pogosto nastane zmeda, kaj pravzaprav povzroča kihanje, izcedek iz nosu in solzenje oči. Da bi vedeli, kako se na takšne težave ustrezno odzvati, je koristno čim prej ugotoviti, ali gre za virusno okužbo ali za alergijski odziv na cvetni prah. Tako se lahko izognemo tudi nepotrebnemu poseganju po zdravilih za prehlad, kadar je pravi vzrok težav alergija

Eden od znakov, da izcedek iz nosu morda ni posledica alergije, je lahko tudi zaporedje težav v dihalih. Prehlad, ki je najpogosteje posledica virusne okužbe sluznice dihal, se običajno začne z vnetjem sluznice žrela. Virusi se ob vdihu najprej naselijo prav tu, kar lahko občutimo kot pekoč ali boleč občutek v žrelu, pokašljevanje in težje požiranje. Ko se virusi razmnožijo, se vnetje lahko razširi navzgor proti nosu in sinusom ali navzdol proti grlu in pljučem. Če se razširi proti nosu in sinusom, se to pogosto pokaže kot kihanje in izcedek redke sluzi iz nosu. Pri alergiji pa praviloma ni bolečin ali drugih neprijetnih občutkov v žrelu, temveč predvsem nadležno kihanje ter izcedek iz nosu in pogosto tudi solzenje oči.
Prehlad ali gripa sta lahko na začetku podobna alergiji, saj se ob vnetju sluznice pogosto pojavi tudi faza kihanja, izcedka redke, prozorne sluzi iz nosu in solzenja oči. Kmalu pa se začnejo razvijati znaki, značilni za vnetje dihal. Če težave povzroča prehlad, je izcedek iz nosu sprva lahko redek, kasneje pa se pogosto zgosti in lahko tudi obarva. Nos se lahko zamaši zaradi gostejše sluzi in otekle, vnete sluznice. Vnetje se lahko razširi tudi na grlo, sinuse, pljuča, oči ali ušesa. Pogosto se pojavijo še splošni znaki bolezni: bolečine v mišicah, utrujenost, pomanjkanje energije in povišana telesna temperatura. Takšnih težav pri alergiji praviloma ne opazimo.

Ob prehladu ali alergiji se lahko poleg težav z nosom pojavijo tudi bolečine v sinusih oziroma glavobol. Do njih pogosto pride zaradi zamašenih nosnih prehodov in kopičenja sluzi v sinusih. Sluz, ki se zadržuje v zaprtih sinusih, povzroča pritisk, kar občutimo kot bolečino ali glavobol. Za takšnimi težavami se pogosto skriva bakterijsko vnetje sinusov, ki lahko nastane kot posledica poškodovane sluznice po virusnem prehladu ali gripi, pa tudi zaradi alergijskega vnetja. V obeh primerih se lahko pojavi gostejša, obarvana sluz in povišana telesna temperatura. Na alergijsko ozadje pa lahko posumimo, če po zdravljenju bakterijskega vnetja – najpogosteje z antibiotiki – kihanje, izcedek iz nosu ali solzenje oči ne prenehajo, seveda če sezona cvetenja rastline, na katero smo alergični, še traja. Če je bil vzrok težav zgolj mikrobno vnetje, ki je nastalo kot zaplet virusnega prehlada ali gripe, se težave z nosom po ustreznem zdravljenju običajno umirijo.
Prehlad običajno traja nekaj dni do približno enega tedna. Če se zaplete z bakterijskim vnetjem, pa se lahko obdobje bolezni podaljša tudi na dva tedna ali več, zlasti kadar pride do vnetja sinusov. Značilno za prehlad je tudi, da poteka v nekakšnem »valu« in nato izzveni, ko telo okužbo premaga. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom se prehladi lahko pogosteje ponavljajo, vendar imajo tudi vmesna obdobja, ko težav z nosom ni in je sluznica povsem umirjena.

Alergija lahko vztraja precej dlje kot prehlad, lahko tudi več tednov ali celo mesecev. Pogosto sovpada z obdobjem cvetenja določenih rastlin, zato je ob sumu na alergijo koristno preveriti, katere rastline v tem času cvetijo. Tudi občutek težav je nekoliko drugačen kot pri prehladu. Značilni so vztrajno kihanje, izcedek redke sluzi iz nosu in pogosto tudi solzenje oči, ki se lahko pojavljajo v »valovih« znotraj sezone cvetenja. Težave se pogosto okrepijo ob stiku s pelodom. Tako jih morda v zaprtih prostorih skoraj ne opazimo, ko pa stopimo ven v naravo, se lahko nenadoma pojavi močno kihanje ter izcedek iz nosu in oči. Ko se stik s pelodom zmanjša, se tudi težave pogosto umirijo.
Podobno lahko posumimo, da težave povzroča alergija na pelod in ne prehlad, če se kihanje in izcedek iz nosu nekoliko umirita po uporabi mazil za nosno sluznico (npr. mazilo Nisita). Ta namreč prekrijejo sluznico in tako preprečijo neposreden stik peloda z njo. Podoben učinek ima tudi izpiranje nosu in sinusov s slano vodo, saj z njim s sluznice odstranimo pelodne delce in s tem zmanjšamo draženje.
Začasno olajšanje lahko prinesejo tudi nekatera rastlinska zdravila, na primer Sinupret. Ta zmanjšujejo oteklino sluznice in izboljšajo prehodnost sinusov, zato je dihanje lažje. Ker pa pri alergiji vzrok težav, torej stik s pelodom, ostaja prisoten, se lahko simptomi po prenehanju jemanja ponovno pojavijo. Kljub temu so takšni pripravki koristni, saj olajšajo dihanje, pomagajo umiriti sluznico in lahko zmanjšajo tveganje za nastanek bakterijskega vnetja sinusov.
Podobno kot z omenjenim mazilom zaščitimo nosno sluznico, lahko tudi oči zaščitimo pred draženjem zaradi pelodov. Pri alergijskih težavah z očmi so lahko v pomoč A. Vogel Kapljice za oči pri alergijah, ki pomagajo pomiriti razdražene, pordele in srbeče oči, ki pogosto spremljajo seneni nahod in druge alergije. Kapljice vsebujejo hialuronsko kislino in kamilico, ki pomagata navlažiti očesno površino ter ublažiti občutek pekočih in utrujenih oči. Hialuronska kislina ima izjemno sposobnost vezave vode, zato na površini očesa tvori zaščitni vlažilni film. Ta pomaga ohranjati oko navlaženo, zmanjšuje občutek suhosti in hkrati pomaga odstraniti dražeče delce, kot so pelodi. S tem se lahko zmanjša tudi tveganje za dodatno draženje ali vnetje očesa ter neprijetno solzenje, ki pogosto spremlja alergijske reakcije.
Na alergijo na pelod lahko posumimo tudi takrat, ko se kihanje, izcedek iz nosu in solzenje oči umirijo ob uporabi pripravkov proti alergijam. Pri nekaterih lahko pomagajo že preprosti naravni pristopi, na primer pršenje eteričnega olja sivke v prostoru ali večje uživanje naravne soli. Olajšanje lahko prinesejo tudi antihistaminiki (v obliki pršil za nos ali tablet), ki jih predpiše zdravnik. Ta zdravila zavirajo obrambni odziv telesa, pri katerem se ob stiku s pelodom izloča večja količina redke sluzi, s katero telo skuša dražeče delce odstraniti iz sluznice nosu.
Ko ugotovimo, ali težave povzroča prehlad ali cvetni prah, si lahko tudi veliko lažje in učinkoviteje pomagamo. O naravnih možnostih lajšanja alergijskih težav smo že pisali, zato si več o tem lahko preberete v članku Naravno nad seneni nahod.
Tekst: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
V telesu se pozimi na več nivojih dogajajo drugačni procesi kot spomladi. Največjo vlogo imajo pri tem hormoni. Vendar so ob prehodu na drug letni čas izraziti tudi drugi vplivi na organizem, med drugim nihanje krvnega tlaka.
Preprosta kombinacija svežega soka ekološke rdeče pese in limone predstavlja naravno podporo jetrnim funkcijam.
Kaj je bolj pravilno: 5-krat dnevno ali vsak vsak 3. dan? Res vse to velja za "normalno"? Kaj porečejo celostne medicine?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.