Psihosomatska stanja: ko se nepredelana čustva izrazijo skozi bolezen

Psihosomatske motnje ali bolezni so stanja, ko ima človek enega ali več telesnih simptomov. Ti so nastali kot posledica stresa ali težkih življenjskih okoliščin. Govorimo o telesnih bolečinah oziroma boleznih brez zdravstvenega vzroka, a kljub temu vplivajo na telo. Ob previsokem stresu (najpogosteje je to stanje visoke napetosti in nizke energije) se izloča visoka količina stresnega hormona kortizola. Vemo, da na daljši rok kortizol oslabi naš imunski sistem. Pogosto slišimo »vse je samo v glavi«, kar je zmotna predstava, da so psihosomatske motnje namišljene. Gre za resne simptome, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje ¹.

Ko se s svojimi mislimi in čustvi spoprijemamo manj učinkovito, pomeni, da jih ne prepoznavamo ali jih ne znamo izkazati. Ti občutki najdejo svojo pot in se začnejo sproščati skozi telo ¹.

Kako se psihosomatske motnje kažejo na telesu? Najpogosteje jih občutimo kot bolečine v trebuhu ter križu, pogosti so glavoboli, mišične bolečine, ki so lahko lokalizirane ali razširjene po celem telesu, in splošno slabo počutje ¹.

Katerim boleznim se pripisuje psihosomatski izvor? Boleznim kože: ekcemi, dermatitisi, luskavica, izpuščaji, urtikarija; kostno-mišičnim boleznim: fibromialgija, revmatoidni artritis, bolečine v križu; boleznim dihal: astma, napadi težkega dihanja, piskanje v prsih, kronična vnetja dihalnih poti, občutljivost nosne sluznice, tuberkuloza; srčno-žilnim boleznim: povišan krvi tlak, oslabelost srčne mišice, aritmija; boleznim sečil in spolovil: boleče menstruacije, ponavljajoča se vaginalna vnetja in vnetja prostate, neplodnost; endokrinim motnjam: motnje v delovanju ščitnice; boleznim senzornih organov: kronični konjunktivitis. Prav tako so lahko psihosomatske težave vzrok za motnje v živčnem sistemu (multipla skleroza), glavobolu, migrenah, boleznih imunskega sistema, debelosti ali izgubi apetita ter nekaterih onkoloških bolezni ².

Pri psihoterapiji gre za namerno uporabo kliničnih metod in medosebnih značilnosti. Te temeljijo na psiholoških principih z namenom spreminjati bolnikovo vedenje, mišljenje, čustva in/ali druge osebnostne značilnosti v smeri, ki jih bolnik želi ᶟ.

Psihosomatski pristop v psihoterapiji ne pomeni samo drugačnega etiološkega modela nastanka bolezni (razlage motnje, ki vključuje različne dejavnike nastanka), ampak obravnava bolnika poteka celostno, vključno z zdravljenjem oziroma terapevtsko obravnavo. Celostna obravnava temelji na treh nivojih: timsko delo v vseh procesih zdravljenja, bolnik je v zdravljenje aktivno vključen, večji poudarek je na odnosu zdravnik – bolnik ⁴.

Danes že vemo, da so emocionalni, mentalni, psihološki, socialni ter vedenjski dejavniki medsebojno povezani in pomembno vplivajo na naše zdravje. Na zdravje naj bi pozitivno vplivalo pozitivno mišljenje, pozitivno emocionalno stanje, pogovor oziroma socialna podpora. Znanstveno podprte pa so tudi tehnike, ki imajo ugoden učinek na zdravje ⁵.

Če hočemo preprečiti nastanek psihosomatskih motenj, se moramo usmeriti na preprečevanje negativnega stresa in na učinkovito spopadanje z njim. Med zelo učinkovite tehnike sproščanja spadajo: relaksacija, joga, taj či, avtogeni trening in meditacija.

Joga predstavlja sprostitev v stresnih situacijah in krepi telesno moč. Dihalne vaje izboljšajo delovanje pljuč, telesne vaje pa povečujejo gibljivost sklepov in krepijo mišice. Meditacija povzroča povečano delovanje dela možganov, ki je povezan s pozitivnim emocionalnim stanjem in z izboljšanim delovanjem imunskega sistema. Avtogeni trening je podoben samohipnozi, pri kateri se predstave prenesejo na človeško telo. Če si denimo predstavljamo, da so naše mišice sproščene, se mišice tudi v resnici sprostijo. Avtogeni trening  vpliva na utrditev osebnosti, povečanje samozaupanja in zmožnost samopomirjanja tudi takrat, ko pride do obremenitev ⁶.

Vendar za preprečevanje in premagovanje stresa niso vedno potrebne tehnike. Že sam način življenja, kot so dosledno telesno gibanje, zdravo prehranjevanje ter psihohigiena: delo na sebi, svoji duševnosti in osebnostni rasti pripomorejo k mirnejšemu ter bolj stabilnemu življenju ⁶.

In še drugi nefarmakološki pristopi pri preprečevanju psihosomatskih stanj? Za pomoč pri nemiru, razdraženosti in stresu se lahko obrnemo k naravnim receptom Alfreda Vogla, pionirja naravnega zdravja. Eden od takšnih izdelkov so kapljice Avenaforce. Vsebujejo sok svežih cvetočih bilk ekološko pridelanega navadnega ovsa. Primerne so za mladostnike od 12. leta starosti in odrasle. Prvi učinki so običajno zaznavni po 1 uri in sicer tako podnevi kot v večernih urah. Posežemo pa tudi lahko po pršilu A.Vogel Relax, saj vsebuje izvlečke sveže ekološko pridelane pasijonke in melise, ki pomagata pri sproščanju. Z razbremenitvijo namreč omogočimo telesu povrnitev moči in energije za nadaljnje funkcioniranje.

Suzana Križ

Viri in literatura:

1. Psihosomatika ali psihosomatske motnje, dr. Barbara Horvat, Rauter, ZRSS, dostopno: 02.01.2026, https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/10/Podpora-pri-psihosomatskih-motnjah.pdf
2. Če duša trpi, lahko telo boli, 2011, dostopno: 04.01.2026,https://www.psihoterapija-ordinacija.si/uploads/clanki/poljudni/11_01VizitaPsihosomatskeMotnje.pdf?
3. Žvelc, M., Možina, M. in Bohak, J. (2011). Psihoterapija. Ljubljana: IPSA.
4. Rakovec-Felser, Z. (1997). Medicinska psihologija. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.
5. Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa. 1, Od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Ljubljana: Sirius.
6. Lindemann, H. (1982a). Avtogeni trening: sprostitev v stiski. Ljubljana: Cankarjeva založba.