Bodrilci razpoloženja

Ko vstopimo v prostor, smo del zgodbe. Vnesemo svojo energijo in prispevamo k počutju. Z nagovorom lahko dvignemo razpoloženje ali pa prisotne povlečemo v nižjo vibracijo. Če ste dovolj časa v družbi negativcev, si lahko pridelate tudi glavobol, posebej če ste dojemljivi za energije in sugestije. Družba nekoga vas dejansko lahko napolni ali izprazni. Pomembno je tudi, kako sodelujete in vodite dialog. V kolikor sogovornika aktivno poslušate in mu ne skačete v besedo, si energijo izmenjujeta. V kolikor ste dominantni in potrebujete le poslušalca, pa ga izčrpate. Razpoloženje lahko ustvarjate, za to pa je potrebna le pozitivna naravnanost.

Da se dobro počutimo v svoji koži in to sijemo tudi navzven, je potrebna skladnost zunanjih in notranjih dejavnikov ter ravnovesje biokemije. Razčlenimo vse lepo po vrsti.

Notranji dejavniki sestavljajo samopodobo in pogled na svet. Miselni vzorci, notranji dialog ter naravnanost se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu. Na optimističen, pesimističen ali realističen pogled na svet sprva vpliva vzgoja. Okolica nam daje informacije, kam sodimo in kako se lahko počutimo. Nekateri si vrednost izkazujejo z objemi in poljubi, drugi z diamanti in dragimi kovinami. Notranji svet si ustvarjamo z mislimi, ki jih lahko urimo z afirmacijami. Delujejo le tiste, ki jim lahko verjamete. Zapišite, izgovarjajte in mislite.

Zunanji dejavniki so vse, kar nas obdaja in navdaja. Sem sodi narava, bivalni prostor, delovno okolje pa tudi življenjski slog. Ritem spanja, rekreacije in druženja pomembno vplivajo na biokemijo počutja.

Razpoloženje ustvarjajo hormoni, pogosto imenovani tudi »hormoni sreče«. To so serotonin, dopamin, endorfini in oksitocin. Uravnovešamo jih lahko tudi namensko, z aktivnostmi.

Dopamin nas preplavi, ko smo uspešni, ko opravimo nalogo. Poznate občutek olajšanja, ko odložite pero, zaključite delavnik ali projekt? Dopamin nas nagrajuje in je povezan z uspehom. Za uspešno upravljanje si moramo realno zastaviti dnevne cilje. Sem sodijo tudi zaobljube – o idealni telesni teži, redni vadbi, zaključeni diplomski nalogi ali pa zgolj o zjutraj postlani postelji. Redno preverjajte svoje cilje in si zagotovite dopamin.

Serotonin pomirja in ustvarja ravnovesje. Doživimo ga tudi kot hvaležnost in zadovoljstvo. Krepite ga lahko z dnevnikom hvaležnosti in pohvalami. Izjemno mu prija tudi urejen spanec. Dobro prespana noč vpliva tudi na počutje dneva, ki sledi. Serotonin budi tudi voščilo za lahko noč. Z lepimi mislimi in željami nikoli ne skoparimo.

Endorfini so kot naravni analgetiki. Odpravljajo bolečine, preplavijo nas po naporih. To je občutek, ki nas preplavi po opravljeni intenzivni vadbi. Izmučeni, a srečni, ker smo storili nekaj zase in presegli lastne meje. Endorfine prebudimo z vsem, kar nas prebudi in navda z energijo. Od poslušanja glasbe, hladne prhe ali športnega dosežka.

Oksitocin je hormon ljubezni, povezanosti, bližine in topline. Krepimo ga s pozornostmi, druženjem s prijatelji in z globokimi pogovori. Našli ga boste tudi v občutkih ob meditacijah, ko se lahko globje povežete s seboj.

Ne pozabimo na stres

Stres je pri kreiranju razpoloženja  bodrilec ali ubijalec. Pozitiven stres nas krepi in motivira k napredku. Dosežene nove meje  budijo hormone sreče. Kroničen stres lahko šibi temelje notranjih in zunanjih dejavnikov zadovoljstva. Porušeno ravnovesje ošibi tudi imunski sistem. Vplivu stresa se lahko zoperstavite z Relax pršilom. Izvlečki pasijonke in melise pripomorejo k sproščanju, cink pa k normalni kognitivni funkciji in zaščiti celic pred kognitivnim stresom.

Če gre ljubezen skozi želodec, bi lahko rekli, da to pot krene tudi počutje. Tudi s hrano ustvarjamo razpoloženje. Najbolj priljubljeni bodrilci so temna čokolada, banane, jagode, mlečni izdelki in oreščki. Še posebej prijetno je, če jih zaužijemo tudi v dobri družbi.

Lucija Šušteršič