Zakaj se je nespečnosti dobro lotiti na naraven način?

Sintezna zdravila za spanje (kot so benzodiazepini in Z-zdravila) so zasnovana tako, da umetno izklopijo možgansko aktivnost in omogočijo spanec. Torej ne odpravljajo vzroka za nespečnost (kot sta kronični stres ali tesnoba), temveč le prikrijejo simptom. Čeprav so lahko učinkovita za kratkotrajno uporabo (do 2 tedna), predstavljajo resne nevarnosti pri dolgotrajni uporabi in za seboj puščajo neželene posledice, ki se jim lahko z naravnim pristopom izognemo. Med nekaj glavnih neželenih učinkov sintezne terapije uvrščamo odvisnost in potrebo po vedno večjem odmerku, jutranjo omotičnost ali »mačka« ter nevarno vedenje v spanju. Poglejmo jih podrobneje.

Kot poročajo v dokumentu Summary of adverse effects of benzodiazepines and Z-drugs | Dec 2021 | Version 1 je razvoj fizične in psihične odvisnosti možen že po 2–4 tednih redne uporabe. Toleranca se razvije hitro, kar uporabnike sili k višjim odmerkom za doseganje istega učinka. S tem pa se povečuje tudi obremenjenost telesa s sinteznimi zdravili. Ob prekinitvi jemanja se pogosto pojavi abstinenčni sindrom, ki vključuje še hujšo povratno nespečnost (rebound učinek), žive sanje in druge težave, opisane v tovrstnih raziskavah.

Iz dokumentov Klinike v Clevelandu je med drugim razvidno, da približno 80 % uporabnikov poroča o jutranji zaspanosti, omotici, motnjah ravnotežja in zmanjšani kognitivni funkciji, kar resno zmanjša sposobnost vožnje in koncentracije.

Z-zdravila so, znano, povezana s parasomnijo – motenimi vedenji, kot so hoja v spanju, prehranjevanje v spanju ali celo vožnja, pri čemer se oseba teh dejanj ne zaveda in se jih zjutraj ne spomni. Forumi uporabnikov teh sredstev so polni pričanj, kako se po točno določenih sinteznih sredstvih za spanje pojavljajo nezavedni nočni obiski hladilnika. Tega dejanja se zavedo, šele ko se zjutraj zbudijo in vidijo razdejanje v kuhinji ter izpraznjen hladilnik.

Poleg omenjenih imajo sintezne tablete lahko še mnoge druge posledice (pojav demence, depresije, raka in drugih težav), več o tej temi preberite v dokumentu: Benzodiazepine and Z-drug, Prescribing: Resource Pack 2021.

Naravni pripravki delujejo celostno na vzroke nespečnosti in, kar je prav tako pomembno, z njimi ne tvegamo pojava odvisnosti, jutranje zaspanosti in drugih neželenih učinkov. Osredotočajo se na umiritev živčnega sistema oz. reakcije boj ali beg in tako vplivajo na uravnavanje kortizola in melatonina, kar je pomembno za kakovosten nočni počitek.

Zelišča za obvladovanje nespečnosti med drugim naravno povečajo raven pomirjujočih nevrotransmiterjev, kot je GABA (gama-aminomaslena kislina) ali podpirajo uravnavanje razpoloženja (serotonin) in tako ustvarjajo pogoje za naraven in regenerativen spanec.

Pomagajo tudi pri uravnavanju primarnega stresnega hormona in hormona spanja. Če je raven stresnega hormona kortizola zvečer povišana (zaradi stresa), to telesu sporoča, naj ostane budno in v stanju pripravljenosti. Naravni pripravki, kot so določena adaptogena zelišča in tudi baldrijan, dokazano posredno znižujejo to pretirano aktivnost in s tem omogočijo, da se telo sprosti.

Pomiritev živčnega sistema telesu omogoči, da naravno sprosti spalni hormon melatonin, ko se spusti mrak. Nekatera zelišča (npr. pasijonka, sivka) lahko podpirajo zdrave ravni melatonina, kar je ključno za uravnavanje zdravega cirkadianega ritma.

Večina zelišč, ki se tradicionalno uporabljajo za podporo spanju, deluje na centralni živčni sistem na molekularni ravni, pogosto s posnemanjem ali okrepitvijo pomirjujočega učinka telesu lastnih snovi. Nabor zelišč, ki nas lahko ob nespečnosti podprejo, je širok, zato tu navajamo le nekaj primerov.

Oves (Avena sativa)

Sok svežih cvetočih bilk ovsa velja za odličen troforestorativ. To pomeni, da ne deluje zgolj sedativno, temveč hrani in obnavlja izčrpano živčevje, ki je dolgoročno preobremenjeno s stresom. Vsebuje vitamine B in minerale, ki so pomembni za zaščito živčnih vlaken. Je idealen za vse, ki imajo izgorelost in so »preveč utrujeni, da bi zaspali«. Takšen pripravek je npr. Avenaforce Alfreda Vogla.

Pasijonka (Passiflora incarnata)

Pasijonka je idealna za umirjanje prekomerno aktivnega uma in zaskrbljenosti. Deluje tako, da v možganih zvišuje raven nevrotransmiterja GABA, kar zmanjša tesnobo in spodbuja sproščenost, zaradi česar je spanec boljši.

Melisa (Melissa officinalis)

Melisa poleg pomirjanja prek sistema GABA vpliva tudi na serotoninske receptorje, ki so ključni za uravnavanje razpoloženja in izboljšanje subjektivne kakovosti spanja. Je odlična izbira, če je vaša nespečnost povezana z nervozo, tesnobo ali prebavnimi težavami. Če vas muči predvsem stres, bo odlična kombinacija melise in pasijonke, o čemer lahko več preberete v prispevku Protistresna moč pasijonke in melise.

Baldrijan (Valeriana officinalis)

Baldrijan je eno najmočnejših zelišč za spanje. Moč njegovih učinkovin je primerljiva s sinteznimi, vendar na blažji in celosten način in brez stranskih učinkov. Med drugim dokazano pomagajo povečati sproščanje GABA in zavirajo razgradnjo GABA, kar poveča inhibicijsko delovanje v živčnem sistemu in pospeši spanec. Pogosto se uporablja za izboljšanje kakovosti globokega spanca.

Hmelj (Humulus lupulus)

Hmelj, ki ga poznamo iz pivovarstva, se v zeliščarstvu že dolgo uporablja kot blago pomirjevalo in pomoč ob nespečnosti. Pogosto je kombiniran z baldrijanom, saj delujejo sinergistično. Kombinacijo obeh najdete v tradicionalnem zdravilu rastlinskega izvora A. Vogla Dormeasan. Aktivne spojine v hmelju, kot je humulon, prav tako dokazano pozitivno modulirajo GABA receptorje in s tem spodbujajo pomirjanje.

Kamilica (Matricaria chamomilla)

Kamilica velja za blago anksiolitično zelišče. Njeno pomirjevalno delovanje raziskovalci pripisujejo flavonoidu apigeninu, ki se veže na nekatere benzodiazepinske receptorje in ojača delovanje GABA, kar prinaša sprostitev in pomaga pri tesnobi, s čimer posledično izboljša spanje.

Besedilo: Adriana Dolinar