Domači pripravki za nego poletne kože

Pred davnimi, davnimi časi, ko še ni bilo življenja na kopnem, so bili organizmi pred sevanjem sonca zaščiteni v vodi. S pojavom fotosinteze in kisika se je lahko ustvarila ozonska plast, ki nas še danes ščiti pred nevarnimi sevanji. Šele po tej fazi so lahko organizmi prikobacali tudi na kopno. Ker nas ščitijo različne oblike kože, se moramo obstoječim sevanjem prilagoditi. Naša koža ljubi sonce, saj daje prijeten, topel občutek, sodeluje pri ustvarjanju vitamina D, v možganih budi tudi  hormon melatonin, ki nam pomaga pri vzdrževanju dnevno-nočnega ritma. Ko sonce zaide, pojenja tudi naša energija, nočna tema pa naj bi nas povabila k počitku.

V toplejšem delu leta soncu izpostavimo večji delež kože. Na plano pokuka tudi koža, ki je sicer varno prekrita in zaščitena z oblačili. Posebna previdnost velja, tudi preden nataknemo kopalke. Sonce namreč obišče tudi kotičke ob robu oblačil, na neprevidnost pa opozori rdeč pekoč pas opekline. Na sončenje ali zgolj gibanje na soncu se lahko pripravimo tako z nego kot s podpornimi hranili.

V knjigi Ljudski zdravnik lahko na strani 327 preberemo tudi nekaj vrstic v prid sončenja. Alfred Vogel spodbuja bivanje na svežem zraku in uživanje na soncu, ki mu pripisuje veliko zaslug za podporo zdravju, še zlasti otrok. K zdravemu razvoju prispeva uravnotežen izbor hrane ter gibanje na soncu. Tako krepimo vitalnost, pa tudi lepoto, bojda po sončenju izostrimo tudi vid in sluh. Sonce je zdravnik, sončenje pa terapija, ki ji posvečamo premalo pomena.

Preden skočimo na sonce, preverimo UV indeks, ki sporoča velikost učinka ultravijoličnega sevanja na človeško kožo. Pri visokih vrednostih se priporoča uporaba zaščitnih sredstev, kot so mazila, sončna očala, pokrivala ali enostaven umik na varno. UV vrednosti so najvišje v času med 10. in 16. uro, ne glede na letni čas. Varno sončenje tako planiramo izven tega časovnega okvira.

Pigmenti iz živil se nam sicer ne bodo naložili v kožo in prispevali k zagorelosti, zagotovo pa kar nekaj pisane zelenjave in sadja prispeva k zdravju kože z antioksidanti. Kožo na sončenje lahko pripravimo s sokovoma Dr. Steinberger B-aktiv in z BIO  korenčkovim sokom. Vitamini skupine B pomembno pripomorejo k zaščiti proti prostim radikalom ter krepijo zdravje kože, las in nohtov. Betakaroten v korenju (provitamin A) pa upočasnjuje tudi procese oksidacije – staranja kože. Ker bivanje na soncu tudi utrudi in žeja, bodo naravni sokovi, redčeni z vodo, tudi odlična oblika hidriranja.

Kožo pred sončenjem razbremenimo odmrlih celic in poživimo s pilingom. Pripravimo ga iz naslednjih sestavin:

• 1dl oljčnega olja
• ½ skodelice morske soli ali kristalnega sladkorja
• 1 žlica mlete kave
• 3 kapljice mešanice eteričnih olj Po-Ho

Mešanico uporabimo takoj po pripravi. Predhodno se oprhamo z mlačno vodo ter piling s krožnimi gibi nanesemo na telo, lahko tudi obraz, pri čemer izpustimo predel okoli oči. Piling lahko po masaži na koži ostane še nekaj minut, nato pa ponovimo prhanje z mlačno vodo. Eterično olje ustvarja prijeten občutek svežine in kožo tudi hladi.

Sonce, veter in sol kožo razijo in izsušijo. Po sončenju tako v kožo natremo snovi, ki regenerirajo vlago ter vračajo prožnost. Koža je najbolj voljna za sprejem snovi, ko je navlažena. Po prhanju jo natremo z oljno mešanico.

V vlažilni losjon ali hranilno mleko za nego kože dodamo nekaj kapljic Olja pšeničnih kalčkov. Odlično se meša tudi s kokosovim oljem. Kožo oskrbi z vitaminom E, ki pripomore k regeneraciji in ohranjanju vitalnosti. Če je koža močno izsušena, v negovalno mešanico dodamo še žlico aloe vera gela.

Sonce lahko kožo tudi poškoduje in pospešeno stara. Opozorilo ne velja le iz lepotnih zgledov, opešana koža je namreč tudi slaba zaščita pred okoljem in okužbami. Kot pravi rek: Srečen – komur je koža prav in se v njej počuti dobro.

Lucija Šušteršič

Viri:

https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/uv-indeks-kaj-nam-pove-2022-07-08