Stoječe delo in boleče noge: zakaj pride do težav in kako si lahko pomagamo sami

Ko nastopi bolečina, se vsi sistemi v telesu usmerijo v njeno omilitev ali odstranitev, saj telo teži k homeostazi (ohranjanje umirjenega stanja telesa). Človeka prevzamejo negativna čustva, predvsem strah. Vso koncentracijo preusmeri v prizadeti del telesa. Spremenjeno je njegovo socialno življenje in bolečina je pogosto vzrok za bolniški stalež. Ravno dolgotrajno stoječe delo, kjer pride do statične obremenitve telesa, je ključen dejavnik tveganja za razvoj mišično-skeletnih bolečin. Zato si najprej poglejmo, kaj pravzaprav povzroča mišično-skeletno bolečino, da si bomo znali pomagati sami ali pravočasno poiskali strokovno pomoč ¹.

Mišična bolečina je ena najpogostejših oblik bolečine in prizadene do 40 % delovno aktivnega prebivalstva ¹. Povzroča jo aktivacija mišičnih nociceptorjev (prosti živčni končiči). V mirovanju so sicer manj dejavni, ob poškodbi mišice pa postanejo preobčutljivi in se lahko aktivirajo že pri majhnih dražljajih. Ti receptorji prenašajo signale v hrbtenjačo in možgansko deblo, kjer poškodba mišice povzroči centralno senzibilizacijo (preobčutljivost): povečano odzivnost nevronov in okrepitev mišične bolečine na mesta, oddaljena od poškodovane mišice. Ključno vlogo pri prehodu iz akutne v kronično mišično bolečino igrajo glialne celice ob aktivaciji sproščajo provnetne snovi ter povečujejo občutljivost centralnega živčnega sistema ².

Običajno bolečino v sklepih povzročajo le močan pritisk ali gibi, ki presegajo delovno območje. Medtem ko se pri patoloških stanjih (vnetje sklepov in osteoartritis) pojavi preobčutljivost nociceptivnega sistema, ta vodi do bolečine že ob običajnih gibih in celo v mirovanju. Mehansko senzbilizacijo sklepnih nociceptorjev povzročajo številni vnetni mediatorji, vključno s prostaglandini (tkivni hormoni z lokalnim učinkom) in citokini (beljakovine). Na intenzivnost bolečine vplivajo tudi descendentni inhibicijski in ekscitatorni sistemi ter nevronski in hormonski mehanizmi, vključno s simpatičnim živčnim sistemom in HPA-osjo (hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza). Povezava med sklepom in živčnim sistemom je dvosmerna, kar omogoča vzpostavitev nevronskega nadzora vnetja sklepov. Razumevanje mehanizmov bolečine ne izboljša samo njenega zdravljenja, temveč poveča tudi možnost za zdravljenje bolezni sklepov ᶟ.

V raziskavi, kjer so se strokovnjaki osredotočili na vpliv dolgotrajnega stoječega dela (zlasti med zdravstvenimi delavci), so ugotovili, da je le-ta (statična obremenitev telesa) pomemben dejavnik tveganja za razvoj mišično-skeletnih bolečin. Rezultati študije, opravljene na španski Univerzi v Antioquii, prav tako potrjujejo, da se intenzivnost bolečin krepi sorazmerno s trajanjem stoječega dela, zlasti kadar ni možnosti za redne premore ali spremembo položaja. Najpogosteje so prizadeti spodnje okončine (stopala, gležnji, meča), kolena ter ledveni del hrbtenice. Dolgotrajno stanje povzroča povečano mišično napetost, zmanjšano prekrvavitev in stopnjevanje utrujenosti v mišicah. Zaradi statične drže prihaja do povečanega pritiska na sklepe ter mehka tkiva, to pa vodi v bolečino, občutek težkih nog in otekanje ⁴.

Kateri so najbolj pogosti vzroki težav pri stoječih poklicih? Statična mišična obremenitev:
pri dolgotrajnem stanju so mišice nog v konstantni napetosti, kar povzroča utrujenost in bolečino. Zmanjšana venska cirkulacija: dolgotrajno stanje upočasni cirkulacijo krvi iz nog proti srcu. Posledica je zastajanje krvi v spodnjih okončinah, kar vodi v občutek težkih nog, otekanje in povečuje tveganje za nastanek krčnih žil. Obremenitev sklepov in mehkih tkiv: statični pritisk na kolena, gležnje in stopala povečuje mehansko obremenitev sklepnih struktur, vezi in tetiv. Posledica so vnetja, degenerativne spremembe ter bolečine. Trda ali neprimerna delovna podlaga: delo na trdih tleh brez ustrezne obutve ali podlog povečuje pritisk na stopala in sklepe ter dodatno obremenjuje mišično-skeletni sistem. Pomanjkanje premorov in spremembe položaja: tveganje se poveča, kadar delavci nimajo možnosti sedenja, gibanja ali razbremenitve nog med delovnim časom. Rezultat so simptomi, kot so bolečine v stopalih, gležnjih, kolenih in mečih, občutek teže v nogah, otekanje spodnjih okončin, krči, togost in zmanjšana gibljivost, razvoj krčnih žil pri dolgotrajni izpostavljenosti ⁵.

Z ustrezno ortopedsko oblikovano obutvijo, ki nudi dobro oporo stopalnemu loku in blaži pritisk, pripomoremo k lajšanju simptomov. Pomembno vlogo imajo tudi kompresijske nogavice, ker izboljšujejo venski pretok in zmanjšujejo zastajanje krvi v spodnjih okončinah. Dodatno k razbremenitvi prispevajo redne kratke aktivne pavze med delom, raztezne in krepilne vaje ter sprememba položaja, saj tako zmanjšamo statično obremenitev mišic in sklepov ter spodbudimo prekrvavitev.

Nafarmakološki pristop za boleče noge; Venaforce tablete vsebujejo izvleček svežih semen divjega kostanja in imajo protivneten in antiedematozni (deluje proti oteklini) učinek. Učinkovito delujejo na tonus ven in prepustnost kapilarnih sten: zmanjšajo prehajanje tekočin iz kapilar in njihovo nabiranje v tkivu. Na ta način zmanjšajo otekanje nog in ublažijo pogoste spremljajoče simptome, kot so občutek teže in napetosti v nogah, bolečine ter srbenje. Hlajenje nog; pri začetnem in kasnejšem obdobju uporabe zdravila Venaforce je priporočljiv sočasen nanos gela z izvlečkom navadnega divjega kostanja Venagel gel, saj hladi noge in odpravlja občutek težkih ter utrujenih nog. Za pomirjanje in nego nog; krema Bioforce neguje in pomirja pordelo, razpokano ter suho kožo, saj vsebuje ognjič in šentjanževko. 

Avtor: Suzana Križ

Viri in literatura:

1. Bergman, S., Herrström, P., Högström, K., Petersson, I., Svensson, B. in Jacobsson, L. T. (2001). Chronic musculoskeletal pain, prevalence rates, and sociodemographic associations in a Swedish population study. Journal of Rheumatology, 28(6), 1369–1377
2. Mense, S. (2013). Basic mechanisms of Muscle pain. V S. McMahon, M. Koltzenburg, I. Tracey, D. C. Turk (ur.). Textbook of Pain (str. 620-628). Philadelphia: Elsevier
3. Schaible, H. G. (2013). Joint pain: Baisic Mechanisms. V S. McMahon, M. Koltzenburg, I. Tracey, D. C. Turk (ur.). Wall and Melzack's Textbook of Pain (609-619). Philadelphia: Elsevier
4. Effects of Standing Work among Health Care, Jonathan Osorio Vasco, avgust 2021, dostopno: 18.03.2026, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40115222/
5. Lower limb disorders, dostopno: 20.03.2026, https://www.hse.gov.uk/msd/lld/index.htm
6. Why sitting with crossed legs could be bad for you, Adam Taylor is Professor and Director of the Clinical Anatomy Learning Center at Lancaster University, dostopno: 30.03.2026, https://english.elpais.com/science-tech/2023-04-11/why-sitting-with-crossed-legs-could-be-bad-for-you.html