Zakaj otrok zboli ob vstopu v vrtec?

Čeprav je bil naš malček vseskozi zdrav in razigran, pa lahko ob vstopu v vrtec (ali kasneje v šolo) njegovo psiho-fizično zdravje bolj ali manj zaniha. Seveda je za to več razlogov, a vsi imajo skupni imenovalec – stres. Za otroka je npr. stres, da zapusti varno domače okolje s poznanimi ljudmi in se prvič sreča z nepoznanimi obrazi vzgojiteljice in drugih otrok. Prav tako je za otroka stresno, ko spoznava nova »pravila igre«  oz. drugačna, kot veljajo v domačem okolju.  Psihičen stres že sam po sebi vpliva na prebavo in nastanek prebavnih motenj (npr. pojav zaprtja, diareje, bolečin v želodčku zaradi zaskrbljenosti otroka), a te lahko nastanejo tudi zaradi spremembe prehrane in ritma prehranjevanja v vrtcu. Torej gre za verižno kopičenje stresa. Tudi motnje v ritmu spanja so za otroka stres, saj je pogosto sedaj prikrajšanji še za jutranji spanec, ker ga je pač potrebno pred službo odpeljati v varstvo. Po vrhu vsega dela njegov imunski sistem nadure še zaradi srečanja s paleto mikroorganizmov v novem okolju, ki so drugačni od tistih doma.

Da stres v tem prehodnem obdobju bolj ali manj prežema otroka, pa potrjuje tudi raziskave, saj med drugim beležijo porast kortizola. Kortizol je hormon stresa, ki telesu pomaga, da se odzove in prilagodi v stresni situaciji. V nedavni raziskavi iz junija 2022 so otrokom v slini merili nivo jutranjega kortizola v različnih obdobjih. Pred vstopom v izobraževalno ustanovo - konec junija, dva tedna pred vstopom ter prva dva tedna po vstopu in dva meseca kasneje. Meritve so pokazale, da je bil nivo kortizola pred vstopom normalen. Prvi teden po vstopu je ta narasel in še naraščal v naslednjem tednu, kar je bil znak, da so bili otroci v stresu. Po dveh mesecih pa so pri mnogih otrocih (a ne vseh) beležili upad kortizola, kar naj bi bil znak, da so se otroci novemu okolju uspeli prilagoditi.

Seveda, da bi opazili, da je otrok v stresu, ne potrebujemo meritev kortizola, saj nam že spremembe v njegovem obnašanju in počutju povedo veliko, če otroka čutimo. Na primer, otrok je lahko neobičajno utrujen, zaspan, razdražljiv, tih, zamišljen, jokav, napet, jezljiv ali trmast. Bolj kot običajno išče pozornost, objem in crkljanje. Težave ima lahko z odvajanjem blata, lahko toži, da ga boli trebušček. Lahko pa tudi podleže stresu in zboli, npr. za prehladom. A običajno gre za blage prehlade, ki hitro minejo. Stanje se lahko hitro izboljša, ker se stres zmanjša, takoj ko ostanejo doma, v domačem, varnem in poznanem okolju. Priporočljivo pa je sočasno posegati tudi po naravnih pristopih ob virozah.

Seveda vsi otroci vstopa v vrtec (ali kasneje v šolo) ne doživljajo enako. Eni se novemu okolju, ljudem, ritmom hitreje prilagodijo, drugi počasneje. Veliko pa jim pri neproblematičnem preživljanju omenjenih sprememb lahko pomagamo prav mi, starši. Zato se še pravočasno oborožimo z informacijami, kaj otrokom pomaga čim prej prebroditi stres, da jih ta telesno ali psihično ne utrudi.

Z otroci se o vstopu v vrtec čim več pogovarjajmo. Povejmo jim, kaj lahko tam pričakujejo, da bodo spoznali nove prijatelje, se igrali zanimive igre, spoznavali nove stvari, nato pa se še isti dan tudi vrnili nazaj v topel dom. Če je le možno, naj bo uvajanje v vrtec postopno. Sprva otroka peljite le na ogled za npr. pol urice. Skupaj v novem okolju poiščita igrico ali nove prijateljčke, ki mu bodo v veselje. Vsak naslednji vstop v vrtec naj bo po občutku postopoma daljši. Otroku vedno povejte, da odhajate in da se boste ponj vrnili. Ne odidite skrivaj, saj bo zanj stresno, ko bo dojel, da vas več ni. Stres zmanjšamo tudi tako, da otroka v vrtcu puščamo le nekaj dni tedensko (npr. dva ali tri dni) ali le nekaj ur dnevno. Koristno in za otroka manj stresno je tudi, če ga še pred vstopom v vrtec naučimo deljenja igrač s prijatelji. Bolj kot otrok obvlada osnovne spretnosti, velja seveda za nekoliko starejše otroke, (hranjenje, oblačenje, obuvanje, opravljanje male in velike potrebe …), bolj suvereno se v vrtcu počuti. Če je le mogoče, naj otrok vstopi v vrtec čim kasneje, npr. s tremi leti. Pred tem pa je seveda dobro, da se druži, igra z sovrstniki, skratka, da je vajen družbe drugih otrok. Pri tem pomaga, da otroka npr. vozimo na igralne urice. Morda te organizira tudi sam vrtec, v katerega želite otroka vpisati. Poskrbite, da se otrok ob prihodu iz vrtca čim hitreje sprosti in umiri v ljubečem okolju. Veliko se z njim pogovarjajte.

Kakovostna hrana, ki vsebuje obilje vitaminov in mineralov, je osnova za čvrst imunski sistem in kljubovanje stresu. Po potrebi pa otroka v stresnem uvajalnem obdobju lahko podpremo še s multivitaminskimi prehranskimi dopolnili za otroke, s prebiotiki (npr. Molkosan) in probiotiki za podporo prebavi ter z naravnimi zdravili za podporo imunskemu sistemu. Med slednjimi je dobro poznano zdravilo iz ameriškega slamnika  - Echinaforce žvečljive teblete. Ta še posebej dobro deluje na uravnavanje delovanju imunskega sistema, v primeru ko smo pod stresom. V pomoč bo otrokom tako preventivno, da ne zbolijo, kot tudi v primeru, da jih v posteljo vseeno položi viroza. Uživajo ga lahko že otroci od 4. leta dalje.  Za preventivo naj ga otrok prične jemati vsaj eden do dva tedna pred vstopom v vrtec (ali šolo). Priporoča se neprekinjeno uživanje osem tednov. Nato se naredi teden dni pavze in po potrebi nadaljuje naslednjih osem tednov. Takšna preventiva je posebej dobrodošlo tudi za vse občutljive otroke, ki se jim v hladnih mesecih vnetja dihal rada ponavljajo ali pa zapletejo v hujša obolenja, kot so npr. bronhitis, sinuzitis, pljučnica ali vnetje srednjega ušesa.

Besedilo: Adriana Dolinar