Vpliv spanja na preprečevanje prehlada in gripe

Spanje je eden ključnih stebrov ohranjanja trdnega zdravja in počutja. Če ne spimo dovolj ali če je spanje moteno, lahko oslabimo obrambo telesa pred patogeni. Na dolgi rok pa pomanjkanje kakovostnega spanca lahko vpliva tudi na pojav debelosti, sladkorne bolezni, težav srca in ožilja ter nevrodegenerativnih obolenj. Tokrat poglejmo, zakaj naše obrambne moči ne delujejo optimalno, če nismo dobro naspani.

Ko spimo kakovostno in dovolj, nas bo imunski sistem učinkovito ubranil pred različnimi patogeni. Med spanjem naš obrambni sistem sprošča beljakovine – citokine. Teh je več vrst;  eni podpirajo kakovosten spanec, drugi pa se sproščajo takrat, ko smo soočeni z okužbo ali imamo nek vnetni proces v telesu. Ob motnjah spanja se izločanje teh zaščitnih substanc lahko zmanjša. Obenem se ob pomanjkanju kakovostnega spanja zmanjša tudi nastajanje zaščitnih protiteles in celic imunskega sistema, potrebnih za boj proti škodljivim mikrobom. Prav tako se ob pomanjkanju kakovostnega spanca krha tudi spomin imunskega sistema za obrambo proti patogenom.

Ko je naše spanje ustrezno, lažje vzdržujemo tudi harmonijo našega notranjega okolja. Razstrupljanje, razkisanje telesa ter antioksidativna obramba tako nemoteno potekajo. Vse to je pomembno, saj telo ohranjamo v stanju, v katerem patogeni mikroorganizmi nimajo moči nad nami. Ko dobro spimo, podpiramo tudi možgane, kar pomembno vpliva na naše počutje. V nasprotnem primeru bo naše psihično počutje skrhano, s tem pa bo lahko tudi obramba pred patogenimi organizmi slabša.

Obenem nam bodo za dovolj kakovostnega spanca hvaležni tudi koristni mikrobi črevesne flore. Ravnovesje med škodljivimi in dobrimi mikrobi bomo ob dovolj kakovostnega spanca lažje vzdrževali. Ker približno  70 % imunskega sistema domuje v področju črevesja, bo ob urejeni črevesni flori tudi naš obrambni sistem pred patogeni dobro deloval. Vse to potrjujejo tudi raziskave. Poglejmo le nekatere od njih.

Kdor je dobro naspan, se lažje ubrani patogenov, kot so npr. virusi navadnega prehlada. To dokazuje tudi raziskava Aric A Prather s sodelavci iz leta 2015. Na 164 ženskah in moških so preučevali, kako spanje vpliva na obrambo, potem ko so bili izpostavljenosti rinovirusom, ki povzročajo prehlad. Ugotovili so, da so imeli udeleženci, ki so spali 6 ur ali manj v 7-dnevnem intervalu pred okužbo, 4-krat večje tveganje za razvoj prehlada, kot osebe, ki so spale več kot 7 ur na noč.

Raziskava Kathryn M Orzech s sodelavci iz leta 2014, pravi, da pri najstnikih krajše spanje poveča tveganje za obolenja, kot so prehlad, gripa, gastrointestinalna in druga obolenja (streptokokno obolenje grla). V zimskem času (med šolskim semestrom) so 16 tednov preučevali 56 mladostnikov. Akutna obolenja so bila pogostejša pri sicer zdravih mladostnikih, ki so spali krajši čas, v primerjavi z tistimi, ki so spali dlje. Pri tem je obolenje sledilo v tednu, ko so spali krajši čas.

Pomanjkanje spanja lahko vrže iz ravnovesja črevesno floro (poveča razvoj škodljivih bakterij), kar lahko vpliva na zmanjšanje imunske obrambe in tudi pojav srčno-žilnih težav. V raziskavi Barbare Pale s sodelavci iz leta 2024 so pregledali 8 raziskav in ugotovili, da motnja spanja in/ali akutna motnja cirkadianega ritma, ki jo povzročajo premiki med spanjem in budnostjo, slabo vpliva na črevesno floro – moti mikrobno funkcionalnost.

Več kod dovolj je dokazov, da naše telo potrebuje dovolj kakovostnega spanca, da bi nas lahko učinkovito obvarovalo tudi pred prehladnimi obolenji. Vzemimo si zatorej dovolj časa za spanje, posebej v obdobju prehladnih obolenj. V primeru, da imate težave s spanjem, pa je te dobro čim prej obvladati. Če je posredi stres in zaradi njega nespečnost, si lahko pomagamo z različnimi ukrepi. Dihalne vaje, sprehodi v naravi, razne vaje sproščanja so le nekatere od njih. Od pripravkov je lahko v pomoč pršilo iz pasionke in melise. Prav tako nas podpirajo sok iz svežega ovsa ali pa pripravki z baldrijanom in hmeljem. Tudi aromaterapija s sivko podpre kakovost spanja in umirja stresno napetost.
Za boljšo odpornost bo koristno podpreti tudi črevesno floro, tako s hrano, po potrebi pa tudi s pripravki (npr. koncentrirano fermenirano sirotko), ki jo krepijo. V primeru, da se stresu in s tem motnjam spanja ne moremo izogniti, pa je dobro telesu v imunski obrambi pred patogeni priskočiti na pomoč tudi z naravnim zdravilom iz cele, biološko vzgojene ehinaceje, pripravljene po receptu Alfreda Vogla. Dokazi za takšne pripravke namreč potrjujejo, da posebej dobro podprejo obrambne moči ljudi, ki so v stresu in spijo premalo.

Besedilo: Adriana Dolinar