Vitamini v zimski zelenjavi

• Vitamin C in imunski sistem

Vitamin C podpira različne funkcije prirojenega in pridobljenega imunskega sistema. Obenem tudi sodeluje pri vsrkavanju in uporabi železa, kar prav tako krepi obrambo pred okužbami. Pomaga pri antioksidativni zaščiti celic ter pri celjenju oz. regeneraciji poškodovanih tkiv.

• Vitamin A (iz betakarotenov) in imunski sistem

Iz betakarotenov v zelenjavi telo ustvari vitamin A. Vitamin A imunski sistem podpira tako, da krepi sluznice dihal, prebavil in sečil. Zdrave sluznice se lažje ubranijo napada patogenih mikrobov oz. ti težje prodrejo preko krepkih sluznic globlje v telo.

• Vitamin K1 in imunski sistem

Vitamin K1 lahko deluje kot kofaktor za nekatere plazemske proteine, s čimer vpliva na imunske in vnetne odzive, ki jih posredujejo celice T imunskega sistema.

• Vitamini B skupine in imunski sistem

B1 imenujejo tudi antistresni vitamin. Ker podpira telo pri umirjanju, lahko posredno doprinese k boljši imunski obrambi. B2 ali riboflavin prav tako podpira obrambne moči. V primeru pomanjkanja tega vitamina opažajo, da je odzivanje imunskih celic lahko upočasnjeno. Vitamin B3 ali niacin sodeluje v prvi liniji obrambe pred patogeni, saj lahko močno aktivira prirojeni imunski odziv.

B5 oz. pantotenska kislina podpira imunski sistem tako, da spodbuja imunske celice k izločanju citokinov. Vitamin B6 ima ključno vlogo pri nastajanju T limfocitov in interlevkinov, komponent imunskega sistema. Pomanjkanje B6 se zato lahko izraža z zmanjšano odpornostjo.

• Vitamin E in imunski sistem

Vitamin E pomaga telesu v antioksidativni borbi. Podpira pa tudi imunski sistem v obrambi pred patogeni.

Korenje poleg imunskega sistema in zdravja naših sluznic podpira tudi dober vid, pomaga pri uravnavanju sladkorja, telesne teže, krvnega tlaka in podpira zdravje jeter, ledvic in možganov.

Poleg mineralov, antioksidantov in drugih hranil vsebuje veliko vitamina A ter manjše količine vitamina K, C, E in vitaminov B. En večji korenček ali skodelica narezanega korenja (100 g) lahko zagotovi do 93 % priporočene dnevne potrebe po vitaminu A.

Vir: https://www.nutritionvalue.org/

Z rednim uživanjem kislega zelja lahko zmanjšamo tveganje za pojav navadnega prehlada in vnetja sečil. Prav tako to lahko prispeva k hitrejšem okrevanju od teh obolenj. Kislo zelje pomembno podpira ravnovesje črevesne flore, ki je pomembna za dobro delovanje imunskega sistema. Z uživanjem nepasteriziranega oz. surovega kislega zelja je pozitiven učinek na črevesno floro najboljši.

Poleg vlaknin, desnosučne mlečne kisline in probiotikov surovo kislo zelje vsebuje tudi druga hranila, predvsem železo, lutein in zeaksantin. Med vitamini prednjači vitamin C.

Čeprav ima kislo zelje mnogo koristi za zdravje, pa ga je dobro uživati tudi v surovi obliki. S tem lahko še povečamo vnos nekaterih vitaminov, prisotnih v njem. Surovo zeleno zelje vsebuje na 100 g 41 % priporočene dnevne vrednosti vitamina C, rdeče surovo zelje pa kar 63 %.

Vir: https://www.nutritionvalue.org/

Repa, tako surov gomolj, njeni listi kot kisla repa, vsebuje mnogo telesu koristnih hranil, ki podpirajo tako imunski sitem kot prebavila in srčno-žilni sistem. V prehrani je zato dobro kombinirati vse tri.

Svež gomolj repe, ki je mnogim sicer pretežak za prebavo, vsebuje ca. 23 % dnevne priporočene količine vitamina C na 100 g. Listje repe pa kar 67 % vitamina C in obilje drugih vitaminov  ter veliko luteina in zeaksantina. Smutije boste zato z vitamini in drugimi hranili lepo obogatili, če vanje dodate še nekaj listov repe. Kisla repa v isti količini vsebuje 16 % vitamina C. Obenem slednja tudi zaradi desnosučne mlečne kisline podpira ravnovesje črevesne flore.

Vir: https://www.nutritionvalue.org/

Kaljenje različnih semen, npr. alfa alfa, munga, redkvice, vrtne kreše in drugih, je lahko v zimskem času pomemben vir številnih koristnih hranil za podporo imunskemu sistemu.

Tradicionalno se  odrasla rastlina vrtne kreše uporablja za zdravljenje kašlja, ob vročinskih stanjih zaradi infekcij, diareje, ob pomanjkanju vitamina C, ob slabi odpornosti, kot diuretik in ob zaprtju. Zasluge za te blagodejne učinke gredo številnim snovem v vrtni kreši. 100 g odrasle rastline vsebuje kar 77 % priporočene dnevne količine vitamina C, 38 % vitamina A, 452 % vitamina K1 in 20 % vitamina B9 in B2. Kaj vse vsebuje, si lahko ogledate v spodnji tabeli. A zagotovo lahko nekaj koristnega v našem telesu naredijo tudi njeni kalčki. Na žalost hranilne vrednosti le-teh nismo našli.

Kalčki različnih vrst so zato dobra alternativa, ko v prehrani manjka sveže zelenjave in obenem potrebujemo podporo obrambnih moči. 

Vir: https://www.nutritionvalue.org/

Besedilo: Adriana Dolinar