Naravni antibiotiki z domačega vrta

Mnogim vrt krasi čudovita, včasih tudi več kot meter visoka rastlina z izrazitimi vijoličnimi ješkastimi cvetovi – škralatna ehinaceja. Ta pa ni le prijetna za oko, ampak tudi zdravilna za telo.

Npr. v raziskavi z zdravilom iz škrlatne ehinaceje, izdelanim po receptu Alfreda Vogla, so ugotovili, da lahko ameriški slamnik poleg uravnavanja optimalnega odziva imunskega sistema ob infekciji, telesu pomaga tudi tako, da deluje direktno na viruse gripe ali prehlada ali pa celo na bakterije.

Na viruse deluje tako, da spremeni površinske virusne proteine - hemaglutinine (njegove „nogice“), s pomočjo katerih se virus zasidra in prodre v celico gostitelja. Na ta način virusu prepreči vstop v celico in razmnoževanje znotraj nje in seveda s tem širjenje infekcije dalje.

Poleg direktnega protivirusnega učinka pa ima ameriški slamnik dokazano delovanje tudi na Streptococcus pyogenes, ki je pogost v ozadju vnetja mandljev in žrela, ter Hemophilus influenza, ki je pogost povzročitelj vnetja grla in pljuč.

Direktne antimikrobne učinke ameriškega slamnika npr. lahko dosežemo s pršenjem grla z alkoholnimi izvlečkom cele rastline (npr. A. Vogel Salvisan), s kapljanjem tinkture iz ameriškeg slamnika v usta (A. Vogel Echinaforce tinktura) ali pa z raztapljanjem tablete iz ameriškega slamnika (npr. A. Vogel Echinaforce tablete) v ustih.

Vsi, ki živite v toplejših krajih in na vrtu gojite čudovite oljke, shranite ob pravem času nekaj oljčnih listov za primer mikrobnih infekcij - bodisi virusnih, bakterijskih ali pa glivičnih.

Glavne učinkovine v izvlečku oljčnih listov so med drugim oleuropein in njegov derivat hidroksitirosol ter apigenin. Vsi poznamo za zdravje blagodjne lastnosti oljčnega olja, ampak mnogi ne vedo, da imajo oljčni listi precej več zdravilnih učinkovin kot plodovi ali olje. Na primer antioksdantov je v izvlečku oljčnih listov lahko do 40-krat več. Poleg antioksidativnega in protivnetnega učinka imajo tudi širok protimikrobni spekter, saj delujejo na bakterije, viruse in glivice. Viruse premagajo tako, da blokirajo beljakovine, ki jih virusi potrebujejo za razmnoževanje. Obenem pa jim preprečujejo tudi vezavo na celično membrano. Bakterije naj bi premagovali tako, da raztapljajo njihovo celično steno.

Podobno kot je najboljše le hladno stiskano ekološko oljčno olje, je tudi hladno stiskani izvleček oljčnih listov najbolj kakovosten, če gledamo antioksidativno moč delovanja. Seveda pa lahko posežemo tudi po čaju iz posušenih oljčnih listov. Tudi v njem bomo namreč našli dobrodejne biofenole in oleoeuropein. Pripravimo ga tako, da čajno žličko posušenih zmletih listov namakamo v skodelici vroče vode do približno 7 minut. Pijemo ga 3- do 4-krat na dan, toplega ali hladnega.

Če ste ljubitelji zelišč, zagotovo poleti nekje na vrtu, balkonu ali pa okenski polici negujete priljubljene začimbnice. Če ste jih uspeli pridelati več in shraniti tudi za zimske dni, pa vam te poleg božanja brbončic lahko pomagajo tudi pri obvladovanju mariskatere manj resne prehladne infekcije. Npr. med močne naravne antibiotike in antiseptike poleg ingverja, cimeta, kardamoma, kajenskega popra, ki jih običajno kupimo, uvrščamo tudi timijan, šetraj, origano, majaron, baziliko, citronko in mnoge druge začimbnice, ki zelo lepo uspevajo tudi pri nas.

Znanost je npr. ugotovila, da ima v boju proti adenovirusom, ki so pogosti povzročitelji prehladnih obolenj in drugih dihalnih okužb, pomembno vlogo ena izmed sestavin eteričnega olja bazilike – linalool. Grgranje bazilikinega čaja zato utegne npr. pomagati pri bolečinah v grlu in hripavosti. Isti čaj lahko tudi inhaliramo pri vnetju dihalnih poti.

Majaron npr. vsebuje veliko antioksidativnih polifenolov ter antiseptičnih in protibakterijskih učinkovin. Zato ga v obliki masti ali obkladkov uporabljajo v velikem številu pripravkov, ki lajšajo težave dihalnih poti (bronhitis, sinusitis, hripavost, prehlad, gripa, astma itd.). V ljudski medicini se poparki iz majarona uporabljajo tudi pri senenem nahodu.

Za citronko je dokazano delovanje proti E.coli, kandidi in nekaterim zajedavcem. Pri prehladih pospešuje izločanje sluzi. Zelišče pomaga tudi pri razdraženi sluznici, prehladu, kašlju in praskanju v grlu. Pri prehladnih obolenjih, virozah in gripi nam bo dobro del citronkin poparek. Dve žlički svežih ali posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrito pustimo stati deset minut in odcedimo. Pijemo dve do tri skodelice napitka dnevno. S tem bomo očistili dihalne poti in znižali povišano telesno temperaturo. Vendar pa z uživanjem citronke ne smemo pretiravati, saj lahko pretirana uporaba draži želodčno sluznico in ledvice.

Hren je uveljavljeno zdravilno zelišče za lajšanje gripoznih obolenj in drugih obolenj dihal. Farmacija ga uporablja za izdelavo sredstev proti prehladu. Vsebuje gorčično olje, ki deluje antiseptično in protivnetno. V ljudski medicini je cenjen kot sredstvo za krepitev obrambnega sistema. Pomešan z medom raztaplja sluz v pljučih in blaži kašelj. Če imate prehlad ali okužbo dihal, je glede na podatke monografije nemške Komisije E priporočena uporaba za odrasle 20 gramov (4 čajne žličke) sveže korenine na dan. Če jemljete hrenovo tinkturo, zadostuje že polovica čajne žličke (2–3 mililitre) trikrat dnevno. Za težave s spodnjimi dihali in pri sinusitisu, pa tudi pri bolečih mišicah, vnetih sklepih in revmatizmu, Komisija E predlaga tople obloge svežega hrena na obolelo mesto. Nastrgani hren razporedite na platno ali gazo ter ga položite na kožo do dvakrat dnevno. Ko se pojavi pekoč občutek, oblogo odstranite. Na koži lahko uporabite tudi hrenove pripravke, ki naj vsebujejo največ dva odstotka gorčičnega olja. Zanimivo je, da hren preverjeno deluje tako proti virusom kot tudi bakterijam, ki so v ozadju težav z dihali. Kot ena redkih obstaja nemška randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija za zeliščni pripravek iz hrena z imenom Angocin Anti-Infekt N. Pripravek zraven hrena vsebuje tudi kapucinko. S tem pripravkom so bili uspešni pri akutnem sinusitisu in bronhitisu. V obeh primerih so se težave zmanjšale za kar 80 odstotkov. Ugotovili so, da je učinek popolnoma primerljiv z učinkom antibiotika (84 %)! Pomembno je še izpostaviti, da zeliščni pripravek, za razliko od antibiotikov, ni pokazal nobenih stranskih učinkov (Current Medical Research and Opinion. 2007; 23 (10): 2415– 2422; Arzneimittel-Forschung. 2006; 56 (3): 249–257).

Če ne prej, se je vsaj v času, ko je telo na udaru, dobro spomniti, da nam brez stranskih učinkov, značilnih za sintezna zdravila, blažje infekcije lahko pomagajo obvladovati naravni antibiotiki oz. antimikrobni pripravki iz domačega vrta. Več o naravnih antimikrobnih snoveh, ki pomagajo ob prehladih ali pa gripi, lahko preberete tudi v žepni knjižici Adijo prehladi.

Besedilo: Adriana Dolinar