background

Prvo gibanje v naravi in pomoč Atrogela in Artroforca

Akutne bolečine v mišicah po telesni dejavnosti (pogovorno jim pravimo »muskelfiber«) nastanejo zaradi majhnih poškodb mišičnih vlaken. To je sicer normalen proces krepitve mišic, saj se te med celjenjem okrepijo in povečajo. Pa vendar nam te bolečine lahko pokvarijo veselje in nas odvrnejo od telesne dejavnosti.

Marsikomu, ki trpi za kroničnimi bolečinami v sklepih in mišicah, se izmenjaje ponavljajo obdobja z bolečinami in obdobja brez njih. Nekaterim se težave v mirovanju umirijo in se ponovno pojavijo pri povečani telesni dejavnosti (na primer spomladi po daljšem zimskem mirovanju). Tudi njim zato lahko gibanje predstavlja muko, ki bi se ji najraje izognili.

Pri bolečinah v sklepih in mišicah si lahko pomagamo s preizkušenimi naravnimi zdravili. Poznamo kar nekaj zdravilnih rastlin, ki pomagajo pri teh težavah – dve izmed najbolj poznanih sta arnika in vražji krempelj.

Navadna arnika (latinsko Arnica montana) je bila cenjena že v 16. stoletju. Uporabljali so jo zunanje in notranje pri zvinih, zmečkaninah, bolečih oteklinah in ranah. Skozi čas so ugotovili, da notranja uporaba arnike povzroča neprijetne neželene učinke, zato se je obdržala le še zunanja uporaba, pri kateri so neželeni učinki zelo redki in blagi. Zdravilne učinke arnike so dokazali tudi v sodobnih raziskavah. V njih so pokazali njen učinek proti vnetjem in bolečinam, ki je primerljiv z nekaterimi sintetičnimi zdravili. Dandanes tako arniko uporabljamo zunanje pri akutnih bolečinah v sklepih in mišicah, kot so športne poškodbe (tudi prej omenjene akutne bolečine po telesni dejavnosti), udarnine, odrgnine in bolečine zaradi dolgotrajnega enoličnega položaja. V Sloveniji je na voljo zdravilo iz arnike A.Vogel Atrogel gel.

Vražji krempelj (latinsko Harpagophytum procrumbens) pa so, zanimivo, sprva uporabljali pri prebavnih težavah, šele v zadnjih desetletjih so ugotovili tudi njegovo protibolečinsko in protivnetno delovanje. Tudi to rastlino so obširno preučevali v sodobnih kliničnih raziskavah, v katerih so potrdili te učinke in tudi ugotovili, da so ti primerljivi z nekaterimi sintetičnimi protibolečinskimi zdravili. V nasprotju z arniko zdravila iz vražjega kremplja zaužijemo (na primer v obliki tablet), zato potrebujejo nekoliko več časa, da razvijejo svoj polni učinek. Vendar pa jih varno lahko uživamo dlje časa, saj ne škodujejo prebavilom, kot je to značilno za nekatera sintetična protibolečinska zdravila. Vražji krempelj je priporočljiv pri kroničnih bolečinah, kot so na primer bolečine v ramenskem obroču, komolcih, prstih, križu in kolenu. Vražji krempelj je v Sloveniji na voljo v zdravilu A.Vogel Artroforce tablete

Naj vas torej bolečine v sklepih in mišicah ne odvrnejo od telesne dejavnosti, saj je ta pomembna za ohranjanje zdravja. Pomembno je le, da ste pri tem zmerni in poslušate svoje telo. Kadar vas kljub temu doletijo bolečine v sklepih ali mišicah, pa si lahko pomagate z učinkovitimi in varnimi naravnimi zdravili.

Viri:

  • Petauer Tomaž. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. TZS. Ljubljana, 1993.
  • Kreft Samo, Kočevar Glavač Nina. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana, 2013.
  • Hahn, G., et al., Bewährte Wirksubstanzen aus Naturstoffen Arnika. Notabene medici 3: 210-222 (1984).  


Jure Perko, mag. farm.


A. Vogel nasveti za zdravo življenje

Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel

Ali ste vedeli?

Pomlad je čas, ko se prebuja narava in nam na skoraj vsakem koraku ponuja zdravilne rastline. Jih znate prepoznati, veste, kakšno moč skrivajo v sebi? Tokrat vam predstavljamo nabor rastlin, med katerih je nekaj bolj znanih, morda pa zase najdete tudi kakšno novo prijateljico med rastlinami.

Za vsako bolezen rožca raste

Arnika - dragocenost, ki vse bolj izginja

Kjer uspeva Arnica montana, je biotska raznovrstnost na dlani: v njeni družbi je pogosto živahno brenčanje žuželk, dišeče obilje zelišč in različno nizko grmičevje.

S spoštovanjem do te svete rastline

Vitamin D: kako zadostiti potrebam in se obvarovati pred oksidativnim stresom zaradi UV-žarkov?

S sončenjem ne smemo pretiravati, posebej poleti je pazljivost na mestu. Kako dobiti dovolj vitamina D in se ubraniti oksidativnega stresa?

Koliko je ravno prav?

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam