Užitek in korist hoje z bosimi nogami si postopoma upa spoznavati vedno več ljudi. Za kaj vse je takšno početje dobrodejno, zna v Sloveniji verjetno največ povedati Nara Petrovič. Kaj je o njenih koristih že nekaj desetletij pred njim zapisal Alfred Vogel, pa si preberite v nadaljevanju.
Hoja z bosimi nogami je stvar, ki vse bolj in bolj zapada v pozabo. Lahko bi mislili, da je celo nekoliko zaničevano. Če se enkrat odločimo, da gremo bosi na sprehod, lahko opazujemo številne začudene, sočutne in celo zaničljive poglede mimoidočih. Očitno vsi ti ljudje ne poznajo koristi takšne hoje. Ničesar ne vedo o edinstveni skrivnostni moči, ki jo hoja z bosimi nogami kopiči, sicer bi bili drugačnega mnenja.
Seveda dostikrat noge niso utrjene in ne prenesejo hoje po kamenju. Kdor pa se zjutraj sprehodi bos po rosni travi, bo kmalu opazil, kakšno ugodje mu takšna hoja nudi. Kadar se počutimo preutrujeni, izčrpani po hudih duševnih napetostih, si s hojo z bosimi nogami lahko zopet naberemo moči, se regeneriramo. Kaže, kot da bi mati zemlja izžarevala moči, ki izboljšajo delovanje žlez. Zato je čudno, da mi, preutrujeni in živčno izčrpani ljudje, tega sredstva bolj ne uporabljamo. Vsako možnost hoje z bosimi nogami po vrtu, gozdu in poljih bi morali izkoristiti, tako v prostem času, kakor tudi v počitnicah.
Posebno ugodno je to poleti, ko so tla topla. Pri tem moramo paziti, da hodimo bosi vedno po neravnih tleh. Bolj ko so tla porasla, bolj učinkuje njihova magnetna sila na telo. Ne smemo misliti, da imajo to prednost asfaltna, cementna ali drugačna umetna tla. Po takšnih tleh mirno hodimo obuti. Ob mokrem in hladnem vremenu se moramo pri hoji z bosimi nogami varovati hujše ohladitve. V hribovitih krajih vidimo, da hodijo otroci bosi vse poletje, tudi ob hladnih deževnih obdobjih. Tam je v navadi, da spomladi pospravijo obutev do naslednje zime. Ker se v gorah ob deževju zelo ohladi, ta navada gotovo ni pametna in lahko zdravju škoduje.
Primerna hoja z bosimi nogami je neprecenljivo zdravilno sredstvo za preutrujene ljudi, ki trpijo zaradi slabega delovanja žlez in raznih drugih funkcionalnih motenj. Koristiti utegne tudi psihično utrujenim ljudem. Že stari Grki so poznali krepilno moč zemlje, sicer ne bi nastale sage o Gei – materi zemlji, ki daje moč. Ta pravi, da je izvirala moč velikana Antea, Geinega sina, prav iz zemeljske površine. Njegov sovražnik ga je lahko premagal šele, ko je opazil, da si s stikom z zemljo vedno znova nabira moči. Če ga je vzdignil v zrak, je njegova moč izginila. To zveni čudovito in ne da se zanikati dejstva,da ima zemlja moč regeneracije, ki krepi tudi človeka.
Besedilo povzela iz knjige Ljudski zdravnik: Sabina Topolovec
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Pomlad je čas, ko se prebuja narava in nam na skoraj vsakem koraku ponuja zdravilne rastline. Jih znate prepoznati, veste, kakšno moč skrivajo v sebi? Tokrat vam predstavljamo nabor rastlin, med katerih je nekaj bolj znanih, morda pa zase najdete tudi kakšno novo prijateljico med rastlinami.
Kjer uspeva Arnica montana, je biotska raznovrstnost na dlani: v njeni družbi je pogosto živahno brenčanje žuželk, dišeče obilje zelišč in različno nizko grmičevje.
S sončenjem ne smemo pretiravati, posebej poleti je pazljivost na mestu. Kako dobiti dovolj vitamina D in se ubraniti oksidativnega stresa?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.