V Afriki številna ljudstva že dolga leta uporabljajo vražji krempelj kot grenak tonik pri prebavnih težavah, pri krvnih boleznih, kot zdravilo za znižanje temperature in proti bolečinam, kot sta revma in migrena. Čaj naj bi bil koristen pri revmatičnih težavah, saj zmanjša vnetje in bolečine, zato se s pridom uporablja še zlasti pri starejših, ki so jih prizadele degenerativne spremembe v ramenskih, komolčnih, prstnih in kolenskih sklepih. Seveda koristi tudi mladim, ki imajo poškodovane ali kako drugače prizadete sklepe ter športnikom. Čaj naj bi vplival tudi na povečano izločanje sečne kisline iz telesa. Pomaga tudi pri želodčnih težavah, žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, težavah z jetri ipd. Ti načini uporabe so znani kakšnih 50 let.
Vražji krempelj ima v zemlji primarno korenino, iz katere poganjajo plazeča se stebla z temnozelenimi narezljanimi krpastimi listi. Cvetovi so rdečkasto vijoličasti. Plod, ki se razvije iz cvetov, ima številne izrastke s kaveljčki. Vražji krempelj vodo shranjuje v shranjevalni korenini, ki poganja iz primarne korenine do 2 m globoko v zemljo. Korenina razvije stranske, gomoljaste poganjke. Iz teh nato po posebni farmacevtski ekstrakciji pridobivajo zdravila.
Rastlina je trajnica, ki raste v puščavi južne Afrike. Najbolj uspeva v Namibiji in severnih delih Južnoafriške republike.
Po načelih Alfreda Vogla razen v izjemnih, kontroliranih
primerih, ni dovoljeno divje nabiranje rastlin. Da bi ohranili hudičev
krempeljc v naravi neokrnjen so pri Voglu skupaj s svojimi lokalnimi partnerji in
nemškimi strokovnjaki v Južni afriki razvili poseben namakalni sistem. S
pomočjo tega hudičev krempeljc gojijo v njegovem naravnem okolju in tako
zadostijo potrebam po proizvodnji svojih zdravil iz te rastline.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Pomlad je čas, ko se prebuja narava in nam na skoraj vsakem koraku ponuja zdravilne rastline. Jih znate prepoznati, veste, kakšno moč skrivajo v sebi? Tokrat vam predstavljamo nabor rastlin, med katerih je nekaj bolj znanih, morda pa zase najdete tudi kakšno novo prijateljico med rastlinami.
Kjer uspeva Arnica montana, je biotska raznovrstnost na dlani: v njeni družbi je pogosto živahno brenčanje žuželk, dišeče obilje zelišč in različno nizko grmičevje.
S sončenjem ne smemo pretiravati, posebej poleti je pazljivost na mestu. Kako dobiti dovolj vitamina D in se ubraniti oksidativnega stresa?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.