Zgodovina
V Afriki številna ljudstva že dolga leta uporabljajo vražji krempelj kot grenak tonik pri prebavnih težavah, pri krvnih boleznih, kot zdravilo za znižanje temperature in proti bolečinam, kot sta revma in migrena. Čaj naj bi bil koristen pri revmatičnih težavah, saj zmanjša vnetje in bolečine, zato se s pridom uporablja še zlasti pri starejših, ki so jih prizadele degenerativne spremembe v ramenskih, komolčnih, prstnih in kolenskih sklepih. Seveda koristi tudi mladim, ki imajo poškodovane ali kako drugače prizadete sklepe ter športnikom. Čaj naj bi vplival tudi na povečano izločanje sečne kisline iz telesa. Pomaga tudi pri želodčnih težavah, žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, težavah z jetri ipd. Ti načini uporabe so znani kakšnih 50 let.
Botanične značilnosti
Vražji krempelj ima v zemlji primarno korenino, iz katere poganjajo plazeča se stebla z temnozelenimi narezljanimi krpastimi listi. Cvetovi so rdečkasto vijoličasti. Plod, ki se razvije iz cvetov, ima številne izrastke s kaveljčki. Vražji krempelj vodo shranjuje v shranjevalni korenini, ki poganja iz primarne korenine do 2 m globoko v zemljo. Korenina razvije stranske, gomoljaste poganjke. Iz teh nato po posebni farmacevtski ekstrakciji pridobivajo zdravila.
Nahajališče
Rastlina je trajnica, ki raste v puščavi južne Afrike. Najbolj uspeva v Namibiji in severnih delih Južnoafriške republike.
Ali ste vedeli?
Po načelih Alfreda Vogla razen v izjemnih, kontroliranih
primerih, ni dovoljeno divje nabiranje rastlin. Da bi ohranili hudičev
krempeljc v naravi neokrnjen so pri Voglu skupaj s svojimi lokalnimi partnerji in
nemškimi strokovnjaki v Južni afriki razvili poseben namakalni sistem. S
pomočjo tega hudičev krempeljc gojijo v njegovem naravnem okolju in tako
zadostijo potrebam po proizvodnji svojih zdravil iz te rastline.
