Ali trpite za revmatskimi boleznimi, kot so na primer bolečine v sklepih? Ste opazili, da se bolečine pod vplivom stresa še poglobijo? To ni le mit, temu pritrjujejo tudi sodobne raziskave!
V prispevku si bomo ogledali, kako so medsebojno povezana naša čustva in bolečine, kako stres vpliva na telo in nekaj načinov, s katerimi si lahko pomagamo v vsakodnevnem življenju.
Raziskave kažejo, da psihični stres še kako vpliva na potek bolezni, tako tudi na pojavnost in trajanje posamičnih izbruhov.
Kronične bolečine v sklepih so zapleten pojav, ki vključuje telesne, psihične in socialne vidike. Bolečine lahko posameznika zelo omejujejo v vsakdanjem življenju.
Strokovnjaki menijo, da psihični dejavniki pomembno prispevajo k nastanku in trajanju bolečine in sicer preko interakcij z nevrobiološkimi in imunološkimi procesi, ki so povezani z bolečino. Seveda pa lahko v obratni smeri bolečine tudi preprečimo.
Znanstveniki razlikujejo med blagim in hudim stresom. Blagi stresorji so vsakodnevne težave, hudi pa vključujejo pomembne življenjske dogodke, kot so ločitev ali smrt bližnjega. Pri teh dogodkih se sprošča določena količina stresnih hormonov, ki lahko vplivajo na imunski sistem. Pri večini revmatskih bolezni igra imunski sistem ključno vlogo v poteku bolezni.
Nizozemska študija je pokazala, kako se stres odraža na telesu. Bolniki z revmo, ki so se intenzivneje utapljali v skrbeh, so imeli hujši potek bolezni, pogostejše bolečine in več utrujenosti. Tisti, ki so stres znali obvladovati, so poročali o blažjih simptomih. Znanstveniki domnevajo, da psihični stres sprošča določene snovi v imunski sistem, ki poslabšajo že obstoječa vnetja in povečajo bolečino ter utrujenost.
Prav tako so opazili, da psihični dejavniki kot so strahovi in depresija, bolj vplivajo na težave s sklepi, kot kaže dejansko stanje, ki ga prikazujeta rentgenska ali krvna slika. Z drugimi besedami: osebe, ki se bolj prepuščajo negativnim občutjem strahu, občutijo močnejše bolečine v sklepih kot osebe, ki znajo tovrstna čustva spretneje uravnavati. To velja celo v primeru, ko rentgenska slika pokaže močnejše poškodbe sklepov. |
Povezave med stresom in revmatskimi obolenji bo vsekakor potrebno še raziskovati. Stres je zelo subjektiven in ga je težko meriti.
Sestavljen je iz vrste pozitivnih in negativnih obremenitev. Tudi prikrite zamere ali preobremenitve, ki si jih ne priznavamo, lahko povzročajo bolečino. V takšnih primerih se lahko sproži "stresni alarm", ki povzroči napetost v mišicah, ki se v nadaljevanju lahko skrajšajo in otrdijo. Posledično se težje gibamo, se hitreje utrudimo in smo manj storilni.
Ugotovili so, da je eden izmed vzrokov za vse večjo izčrpanost stalna mišična napetost. Ste vedeli, da se pri sproščenem stisku roke napne približno 60 mišičnih skupin? V stanju stresa pa se jih aktivira še veliko več. Stres torej ustvarja prekomerno aktivacijo in stalno napetost, ki je prisotna predvsem v globokih mišicah. |
Ko izčrpanost traja dlje časa, se lahko pojavijo prve bolečine, najpogosteje v mišicah, na narastiščih kit, v vezivnem tkivu ali pokostnici. Zaradi te stalne napetosti in njenih sil, ki delujejo na telo, se tkivo spremeni, kar lahko povzroči otekline in mikrovnetja. Takrat občutimo bolečino v mehkih tkivih, ki se sicer pojavi akutno, a je tesno povezana z našo psihično obremenitvijo.
Ko pride do bolečin, se obstoječa mišična napetost dodatno poveča. Posledično smo pri gibanju bolj omejeni in se hitreje utrudimo. S tem se poveča intenzivnost bolečine, kar še dodatno poveča mišično napetost. Tako se postopoma znajdemo v začaranem krogu.
Omejitve, ki jih povzroča bolečina, vplivajo tudi na vsakdanje življenje. Frustracija, jeza, strah, dvom, malodušje ali "junaško" prenašanje bolečine pa to le še okrepijo. Vse to povečuje naš notranji stres. V tej prehodni fazi lahko akutna bolečina preraste v kronično, kar lahko sodobne metode zaznajo v možganih.
Ukrepi za zmanjšanje in obvladovanje stresa so lahko zelo koristni in pomagajo ublažiti revmatske težave. To kažejo tudi dosedanji rezultati študij.
Kljub bolečinam v sklepih je pomembno ohranjati pozitiven odnos. Ključno je, da spremenimo svoj odnos do bolezni in način, kako z njo ravnamo, saj oboje pomembno vpliva na njen potek. Poglejmo si, kaj lahko storimo:
1. Stres v domačem okolju
Poiščite pomoč pri hišnih opravilih oz. le-ta razporedite na vse družinske člane, skladno z njihovimi zmožnostmi. Po prihodu iz službe se posvetite sebi in družini, ne preverjajte službenih e-sporočil in omejite uporabo telefona.
2. Omejite misli, ki v vas povečujejo stres
Poskusite negativno naravnanost nadomestiti z rešitvami, npr. namesto misli, da nečesa ne zmorete razmišljajte v smeri, kako se tega naučiti. Če ste globoko ujeti v negativno miselno spiralo, boste morda potrebovali oporo v kakšni skupini za samopomoč.
3. Poiščite dejavnost, ki vam bo prinašala zadovoljstvo
Morda je čas za novega konjička. Lahko se lotite vrtnarjenja, raziskujete svet kulinarike, se naučite novega glasbila, tujega jezika, ročnih spretnosti. Možnosti je zelo veliko!
4. Preizkusite tehnike sproščanja
Meditacija, joga, dihalne vaje, sprehodi v naravi – poiščite možnost, ki je pisana na vašo kožo.
Alfred Vogel je razvil tudi nekaj preizkušenih naravnih izdelkov za obvladovanje stresa in lajšanje bolečin.
Kapljice iz svežega ovsa so izdelane po njegovi originalni recepturi. Nudijo nežno oporo v trenutkih razdraženosti, nemira, stresa in nespečnosti. Prvi učinki so zaznavni že po eni uri.
Pršilo iz pasijonke in melise pomaga pri sproščanju. Z dodanim cinkom pripomore k boljšemu pomnjenju. Pršilo ima prijetno aromo vanilje in zvezdnega janeža.
Arnikin gel je nepogrešljivo zdravilo za zdravljenje bolečin v sklepih. Deluje protivnetno, zmanjšuje okorelost sklepov in izboljšuje njihovo gibljivost. Atrogel je registrirano protibolečinsko zdravilo, na voljo brez recepta v vsaki lekarni.
Preberite tudi misli Alfreda Vogla o obvladovanju stresa
Prevod in priredba: Sabina Topolovec
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Okužbe dihal lahko povzročijo virusi in bakterije. Najbolj izstopajoči virusni okužbi dihal sta prehlad ter gripa in se le redko pojavita sočasno. Ob morebitnih zapletih sta lahko usodna oba.
Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.