A.Vogel Blog
 

Dihalne vaje

Vogel je npr. svojo duševno stisko med drugim premagal tudi s pomočjo dihalnih vaj. Posebej je bil vesel, da so dihalne vaje prinašale poleg telesnega ravnovesja tudi vse večji duševni mir. Npr. urejati se je začela prebava, okrepila so se pljuča, popustilo je zbadanje pri srcu, izboljšalo pa se je tudi spanje. Po dihalnih vajah je bil prijetno utrujen in sproščen, skrbi, nejevolja in jeza pa ga ponoči niso več prebujale. Postopoma je popuščal tudi duševni pritisk, bil je ponovno vesel in lažje je premagoval težave, ki so ga prej hudo obremenjevale.

Svetoval je, da dihalne vaje izvajamo zunaj na prostem ali v mirni sobi ob odprtem oknu. Niti 10 stopinj pod ničlo Vogla ni odvrnile od vaj, pa zaradi tega ni zbolel, zato se pozimi nikar ne bojte svežega zraka v prostoru. Vaje postopoma začnemo izvajati vse pogosteje in vse dlje. Npr. začnemo najprej 1-krat na dan, kasneje pa tudi do 4-krat na dan. Najprej le nekaj, kasneje pa tudi do 15 minut na vajo. Poleg vsega pazimo tudi, da bo dihanje globoko in ne plitko. Zato mora biti izdih globok, ker je to pogoj tudi za globok vdih. Pri vajah pazite še na to, da boste pri izdihovanju potiskali trebuh navznoter pri vdihovanju pa navzven. Dihali naj bi predvsem skozi nos. Na ta način vdihan zrak tudi segrejemo in prefiltriramo, s čimer varujemo tudi zdravje pljuč.

Dihalne vaje pa po mnenju Alfreda Vogla ne vplivajo ugodno le ob duševnih stiskah. Prepričan je bil, da dihanje koristi celotnemu telesu. Tako dihanje ugodno vpliva na delovanje simpatičnega in parasimpatičnega živčevja. Dihalne vaje npr. uravnavajo delovanje simpatikusa in s tem ugodno vplivajo na delovanje srca. Celo angina pektoris se tako lahko umiri. Prav tako se lahko umiri astma. Tudi prebavila dobro odreagirajo na dihalne vaje. Po dihalnih vajah se bistveno popravi delovanje in praznjenje črevesja (zaprtje). Tudi pri ženskah ne bi bilo toliko bolezni v trebušni votlini (tumorji, bule in drugo), če bi redno skrbele za dihalne vaje. Tiste v rodni dobi pa bi tudi lažje rojevale, kajti z dihanjem bi se znebile živčnosti.

Šentjanževka

Včasih ni potrebno, da je posredi kakšen otipljiv vzrok, da se počutimo nerazpoloženo ali da nas preplavijo mračne misli. Torej ni nenavadno, da se brez pravega razloga počutimo nemirno, nerazpoloženo, brez volje, brez cilja, pobito ali neuravnovešeno. Alfred Vogel je bil mnenja, da so takšna stanja lahko del tudi normalnega vsakdana, ko razpoloženje zelo niha. V tem primeru je npr. svetoval uporabo šentjanževke. Ta je že v starem veku veljala za zelo zdravilno rastlino, ki je izboljšala razpoloženje. V času naglice in nemira, v pozni jeseni, ko je zunaj sivo in hladno vreme in je razpoloženje na dnu ali pa zelo niha, je torej pravi čas za šentjanževko. Že Paracelsus je ciljno in uspešno uporabil lastnosti rastline za dvig razpoloženja. Zeliščarstvo pa je tudi znanstveno v različnih študijah dokazalo, da izvleček šentjanževke deluje pozitivno na razpoloženje. Uživanje šentjanževke (tablete, tinktura …) torej pripomore k uravnovešenemu in sproščenemu razpoloženju, ko nas mučijo pobitost, labilno razpoloženje, neravnovesje, brezvoljnost, napetosti, notranji nemir, razdraženost, nervoza in s tem povezane motnje spanja.

Cvetni prah oz. pelod

Pelod je naravna in preprosta krepilna hrana za vse, ki opravljajo napeto in naporno delo in so zaradi tega tudi duševno obremenjeni. S takšno podporo lahko več in dlje delajo, brez da bi se utrudili. Pelod vsebuje veliko vitaminov in skoraj vse za človeka pomembne rudnine in elemente v sledeh. V današnji naglici našega življenja je torej pelod nadvse dobrodošlo dopolnilo hrani ob večjih duševnih obremenitvah.

Oves

Pod stresom trpi celo telo, tudi naši živci. Vogel je zato za podporo živčevju svetoval tudi uživanje zelenega ovsa. Namreč oves, ko začne delati klas ali pa ko že cveti, je s svojim aveninom neposredno hranilo za živčevje in ga zato lahko prištevamo med dragoceno zdravilo za živce. Pripravimo pa si ga lahko tudi sami doma. Nekaj zorečih bilk zmeljemo s kavnim mlinčkom v zeleno kašo, kateri dodamo toplo vodo in po dveh minutah precedimo. Osladimo npr. z medom, grozdnim sladkorjem ali grozdnim koncentratom. Lahko pa ga pripravimo tudi tako, da zmeljemo ovsene bilke skupaj z grozdnimi jagodami ali rozinami, prelijemo s toplo vodo in precedimo ter spijemo. Če takšen napitek dlje časa pijemo, se živci prerodijo in pomirijo ter dobe novih moči. Zeleni oves sicer lahko pripravimo kot ovseni napitek tudi ko ta doseže 40 do 50 cm višine, a najboljši učinek na živčevje ima, ko cveti. Kadar letni čas ne dopušča, da bi uporabili sveži ovseni napitek, lahko posežete tudi po A. Vogel Avenaforcu. Omenjeno prehransko dopolnilo je namenjeno dopolnjevanju prehrane ob nemiru, razdraženosti in nespečnosti.

Bosonoga hoja

Vogel je bil mnenja, da kadar smo utrujeni in izčrpani po hudi duševni obremenitvi, si s hojo z bosimi nogami lahko ponovno naberemo moči in se regeneriramo. Glede na to, da bosonoga hoja blagodejno vpliva na delovanje žlez in ob raznih drugih funkcionalnih motnjah, se je Vogel čudil, da se preutrujeni in psihično izčrpani ljudje tako malo poslužujejo te preproste metode. Vsako možnost hoje po vrtu, gozdu in poljih bi morali izkoristiti, tako v prostem času, kakor tudi v času počitnic. Posebej ugodno je seveda to poleti, ko so tla topla, v hladnih in vlažnih dneh pa se moramo varovati hujše ohladitve. Najbolje je, da hodimo po neravni površini. Bolj ko so tla porasla, bolj učinkuje njihova magnetna sila na telo. Asfalt, cement ali druga umetna tla nimajo blagodejnih učinkov na telo.

Redna skrb za duševno ravnovesje

Eno od sedmih Voglovih pravil za preprečevanje raka je tudi redna skrb za duševno ravnovesje. Živimo v nemirnem in bučnem času, ki prinaša s seboj veliko neuspehov in razočaranj. Namesto da preložimo težo na različne težave, s katerimi se lahko srečamo, si moramo prizadevati, da obdržimo notranje ravnovesje. Če dopustimo, da nas jeza in skrbi obvladujejo, se ne smemo čuditi, če se to dotakne tudi našega zdravja, vznemiri naš čustveni svet, vpliva na naše duševno življenje in ga prekomerno obremenjuje. Ni čudno, če pride do krčev in če duševne napetosti škodujejo in si podredijo tudi vse naše celice. Boriti se moramo proti potrtosti v našem razpoloženju, kajti stalni duševni pritisk lahko zastrupi vse naše celice. Breme skrbi, ki pritiskajo na nas, neposredno povzroča napetost. Če tako stanje traja dolgo časa, bistveno pripomore tudi k nastanku raka. Če ne želimo, da zaradi skrbi in podobnega ne utrpimo takšne škode, se moramo potruditi, da se otresemo vsega, kar lahko moti naše notranje ravnovesje. To pa še zdaleč ne pomeni, da smo ravnodušni, kajti ravnodušnost ni zdravilo. Nasprotno, oborožiti se moramo z delovnim pogumom in hrabro poseči, da se znebimo skrbi. Če naredimo, kar je v naši moči, smo lahko pomirjeni in skrbimo za to, da naš duh napolnimo s okrepčilno hrano in da v vsakem dragocenem daru narave z veseljem in hvaležno uživamo. Kajti nekatere ljudi skrbi in žalost tako potrejo, da se ne zavedajo niti najlepšega okolja in lepega sončnega dne. Za take še posebno velja zapoved »Veselje prinaša zdravje«.

Besedilo: Iz knjige Alfreda Vogla Ljudski zdravnik priredila Adriana Dolinar

Natisni vsebinoprint-icon