A.Vogel Blog

Po dosedanjih raziskavah naj bi se črevesje novorojenčka šele ob porodu naselilo s prvimi mikrobi. Od tega, kakšni mikrobi se bodo prvi naselili v črevesju, pa pa naj bi bil odvisen tudi nadaljni razvoj črevesne flore in s tem tudi psihofizično zdravje otroka. Torej, ko otrok potuje skozi porodni kanal matere, se tam sreča z vaginalno floro in floro kože spolovil ter zadnjika. Mikrobi preko ust prispejo v prebavila, se tam naselijo in pričnejo ustvarjati črevesno floro. Z dojenjem in, med drugim, z uživanjem mlečnokislinsko fermentirane hrane in mikrobom koristnih vlaknin, se ravnovesje črevesne flore še naprej krepi. Približno pri starosti enega do dveh let postaja črevesna flora otroka vse bolj podobna flori odraslega človeka.

Vloge črevesne flore

Črevesna flora ima v grobem vsaj tri pomembne naloge. Hranilna vloga črevesne flore pomeni, da koristni mikrobi pomagajo ne le pri prebavi zaužite hrane (tvorijo encime, spodbujajo izločanje prebavnih sokov, pomagajo pri vsrkavanju hranil …), ampak tudi pri ustvarjanju mnogih vitalnih snovi, kot so vitamini B, K2, nevrotransmitorji, hormoni (npr. serotonin), itd. Gradbena vloga med drugim pomeni, da koristni mikrobi pomagajo pri rasti in obnavljanju celic črevesja, nadalje pri formiranju krepkega imunskega sistema itd. Tretja, zaščitna vloga črevesne flore pa med drugIm pomeni, da koristni mikrobi skrbijo za naše zdravje ne le s formiranjem krepkega imunskega sistema od rojstva naprej, ampak tudi z zaviranjem rasti škodljivih mikrobov v črevesju (kandida, E. coli …), z nevtraliziranjem ali presnavljanjem toksinov, ki s hrano ali pijačo uidejo v prebavila itd. Nadvse pomembna zaščitna naloga koristnih mikrobov črevesne flore pa je tudi vzdrževanje zdrave sluznice črevesja, ki nas, podobno kakor koža, ščiti pred vdorom vsega (škodljivih mikrobov, toksinov, neprebavljene hrane …), kar ne sme v naš krvotok.

Posledice porušene črevesne flore

Kadar črevesna flora ni v ravnovesju, to na dolgi rok lahko vodi v kup težav. Med njimi pa niso le prebavne motnje (napihnjenost, vetrovi, diarea, zaprtje, upad želodčne kisline itd.), ampak tudi slaba odpornost, kronični prehladi (vnetja ušes, bronhitisi …), dermatitisi, razna pomanjkanja vitaminov ali/in mineralov (npr. železa) itd. V primeru puščajočega črevesja pa se lahko pojavijo celo različne vrste alergij, astma, avtoimuna obolenja, motnje počutja (motnje branja, govora, ADHD, avtizem, depresija …) in druge težave.

Na ravnovesje črevesne flore vpliva tudi način poroda

Čeprav je eden od najhitrejših načinov, da ravnovesje črevesne flore pri otroku ali odraslem porušimo z uživanjem antibiotikov, pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da otrok z različnimi načini poroda formira bolj ali manj kakovostno črevesno floro. Različna štartna mikrobna sestava v prebavilih novorojenčka namreč lahko vpliva na razvoj kakovostne ali nekakovostne črevesne flore ter tako vpliva tudi na psihofizično zdravje otroka.

Znano je npr., da sestavlja črevesno floro otrok, rojenih s carskim rezom, manj različnih vrst mikrobov, kakor pri otrocih, rojenih vaginalno. Npr. običajno v štartni sestavi črevesne flore manjkajo zlasti koristne bifidobakterije. Te, posebej pa še mikrobi vrste B. longum in B. catenulatum, so močno prisotne v črevesju dojenčkov, rojenih po naravni poti - vaginalno (Cesarean delivery may affect the early biodiversity of intestinal bacteria. Biasucci G et al). Ker so bifidobakterije med drugim pomembne za nadaljni razvoj črevesne flore (ali mikrobiote), sodelujejo pri ustvarjanju vitaminov B, pomagajo pri presnovi hrane in stimulirajo zdrav razvoj imunskega sistema, lahko njihovo pomanjkanje ob rojstvu logično vpliva tudi na zdravje otroka.

Tudi rezultat študije Is delivery by cesarean section a risk factor for food allergy? Eggesbø M et al. podpira teorijo, da sprememba štartne črevesne flore lahko vpliva na zdravje otroka – konkretno v tem primeru na razvoj prehranskih alergij. Z raziskavo so namreč ugotovili, da imajo otroci, katerih matere so že bile alergične na določeno hrano, večjo verjetnost, da bodo trpeli zaradi prehranskih alergij, če se rodijo s carskim rezom, kot če se rodijo po naravni poti.

Otroci, rojeni s carskim rezom, naj bi tudi bolj pogosto obolevali za celiakijo (Cesarean delivery is associated with celiac disease but not inflammatory bowel disease in children. Decker E. et al). Prav tako pa naj bi se pri tako rojenih otrocih tudi za 20 % povečal riziko za razvoj diabetesa tipa 1 (Caesarean section is associated with an increased risk of childhood-onset type 1 diabetes mellitus: a meta-analysis of observational studies. Cardwell CR et al.).

Ker porod s carskim rezom lahko slabo vpliva na dojenje, npr. zmanjša se lahko količina izločenega mleka itd., so otroci še dodatno prizadeti. Dojenje je namreč ključno tudi za nadaljno krepitev črevesne flore.

Kaj lahko storimo sami?

Predvsem ne pozabimo na skrb za črevesno in vaginalno floro ter, če je le možno, omogočimo otroku naraven porod.

Če ne prej, za črevesno in vaginalno floro poskrbite vsaj v času nosečnosti, še posebej pa par mesecev pred porodom. O krepitvi tako črevesne kot vaginalne flore lahko več preberete v knjižici Obvladajte kandido preden ona obvlada vas (obe npr. lahko med nosečnostjo negujete ali pa pomagate vrniti v ravnovesje tudi s sirotko (npr. A. Vogel Molkosan). Vsakodnevno uživanje razredčenega Molkosana spodbuja rast koristnih mikrobov v črevesju, oblivanje nožnice z razredčenim Molkosanom s prekuhano vodo v razmerju 1:1 pa krepi rast koristnih mikrobov v nožnici.

Kako novorojenčku pomagati ustvariti kakovostno formiranje črevesne flore, pa je v knjigi GAPS pisala tudi nevrologinja in nutricionistka dr. Natasha Campbell-McBride. Npr. v tradicionalnih kulturah so ženske pripravljale porodni kanal tako, da so vsak dan po umivanju na spolovila, prsi in roke nanesle za pest jogurta ali kefirja. Oba sta polna koristnih mlečnokislinskih mikrobov. Tako so poskrbele, da so bili tudi porodni kanal, prsi in roke polni koristnih mikrobov. Če boste tudi vi poskušali s to metodo, po nanosu počakajte, da se (domač) jogurt ali kefir posuši, preden se oblečete. To pomeni, da kefirja ali jogurta po nanosu ne spiramo. V primeru nožničnega izcedka med nosečnostjo, ki je znak porušene vaginalne flore, zdravnica svetuje, da v nožnico vsaj 1- do 2-krat na teden pred spanjem vstavite vaginalno kapsulo s probiotičnimi mikrobi. Namesto tega lahko namočite v jogurt ali kefir tudi naravni bombažni tampon in ga vstavite v nožnico za par minut. S tem se bo ravnovesje vaginalne flore popravilo, izcedek izginil, otrok pa bo ob porodu štartal z dobro doto koristnih mikrobov. Z nanosom kefirja ali jogurta na dojke in roke je dobro nadaljevati tudi po porodu, saj boste lahko tako preprečile mastits, otrok pa bo zaužil še več koristnih probiotičnih mikrobov.

Trend rojevanja s carskim rezom, brez da bi za to imeli zdravstvene razloge, danes na žalost močno raste. V Evropi med državami prednjači Italija. Takšni porodi so zlasti pogosti v privatnih klinikah. Ker med mnoge prednosti, ki jih naraven porod prinaša, sodi tudi boljše psihofizično zdravje otroka, dobro premislite, kako želite roditi. V kolikor ni zdravstvenega razloga za porod s carskim rezom, se zanj raje ne odločite. Če imate glede naravnega rojevanja strahove, jih lahko premagate tudi s pomočjo združenja Naravni začetki, najdete jih na tej povezavi.

Besedilo: Adriana Dolinar