background

Do kam seže lokalno poreklo

Ne redko se pridelave hrane lotimo tudi sami. Prav vsak kvadratni meter ali lonec zemlje je možno zasejati ter pobrati plodove. Upoštevaje naravne cikle ter lokalne lastnosti zemlje zlahka postanemo tudi povsem samooskrbni.

Z vse večjo izbiro hrane, ki nam je na voljo celo leto, počasi opuščamo pojem sezonske prehrane. Drži, da je zdravo uživati sadje in zelenjavo v vseh letnih časih. Pa nam naše okolje to omogoča? Rdeče jagode so v prodajalnah na voljo celo leto. Na naših vrtovih zorijo le poleti. Okus zimske jagode, ki je pripotovala s toplejših krajev, se po okusu ne more kosati z domačo z vrta. Ta pa nikakor ne parira okus jagodnega jogurta z aromo jagode. Hrano izbiramo po izgledu, saj sočnejši kosi izzovejo tudi večji apetit. Vseeno pa se je potrebno zavedati tudi hranilnih vrednosti in energije hrane. Oko je tako zaradi atraktivnega izgleda hrane, ki ga narekuje potrošništvo, pogosto zavedeno.

Najboljša primerjava o kvaliteti hrane je kar dolžina njenega potovanja od mesta, kjer je zrasla, pa vse do potrošnikovega krožnika. Zelenjava, ki je v trgovino, kjer nakupujete, pripotovala s Kitajske, izgleda brezhibno, dehteče zeleno ter omamno sočno. Za potovanje domov jo denete v plastično vrečko, do uporabe pa bo kak dan še počakala v hladilniku. Ko boste plodove odvili, otrebili in oprali, bodo še vedno vredni vsakega apetita. Zadnji listi solate v skledi počasi prično ugašati šele, ko dlje časa plavajo v slani kislo-oljni tekočini. Kateri del poti te solate in njenih sorodnikov ste ozavestili? Zadnjih štiriindvajset ur v vašem hladilniku? Je to kriterij za svežino? Pa poglejmo, kako bi potovanje prestali vi, v obratni smeri. Za pot na Kitajsko bi verjetno izbrali letalski prevoz, saj je najhitrejši. Vaša solata je potovala s kamionom, vlakom ter ladjo. Prestane ure na letalu vas utrudijo, dehidrirajo ter tudi izčrpajo. Ko prispete v drug časovni pas ter podnebje, potrebujete kar nekaj dni za adaptacijo. Bi si upali trditi, da ste povsem osveženi že v štiriindvajsetih urah po pristanku? Ne bo držalo. Naše telo za vse prilagoditve potrebuje veliko energije. Primerjava »uvelosti« med potnikom in solato je povsem upravičena. Poprej omenjena solata pa je potovala precej dlje ter ohranila vse svoje hranilne snovi? Zelo malo verjetno. Solata izgleda odlično, vendar se s tisto zeleno glavo, ki ste jo odrezali v vrtu, se res ne more primerjati. Po vsej verjetnosti se bo nanjo odzval tudi vaš prebavni sistem. Zelenjava, ki prihaja od daleč, ohranja strukturo ter volumen s pomočjo škropiv. Nekaj jih odplaknemo z lupljenjem in s pranjem, povsem pa jih ni možno odstraniti.

Pogost izgovor za nakup tovrstne zelenjave je škodljivost konzervirane hrane. Tudi tu velja kritična presoja. Ozimnica, ki jo pripravimo s postopki z naravnim konzerviranjem, je odlična izbira. Tudi tu velja poznavanje oznak na deklaracijah. Bodite pozorni na poreklo, vrsto konzervansov, ojačevalcev ter prisotnost soli, sladkorja in podobno. Domačo ozimnico planiramo za eno sezono. Hranilne vrednosti konzerviranih jedi z nekajletnim rokom uporabnosti pa je težko vrednotiti. Tako prazna hrana je pogosto oplemenitena z vitamini in minerali, da bi jo približali potrošnikom. Naj tu opozorimo še, da obstajajo tako umetne kot naravne oblike dodanih vitaminov, razlikujejo se le po tem, ali jih je naše telo sposobno presnoviti.

Glede prehranskih smernic vsekakor velja, da ima naravno prednost. Če dodamo še lokalno poreklo, pa je to zmagovalna kombinacija. Hkrati se s tem zavežemo tudi sezonski obarvanosti. Tako spomladi in poleti zaužijemo več svežega, jeseni in pozimi pa več suhega, kislega in tudi mastnega. Le tako se ni potrebno bati presežkov sladkorjev ali maščob. V hladnejšem času nam bo to služilo tudi pri ohranjanju imunskega sistema. Z uporabo lokalne prehrane se tudi naše telo prilagaja letnim časom. Tako je povsem običajno, da si čez zimo naložimo kak kilogram telesne teže več, le ta pa bo spomladi tudi naravno izpuhtela. Poleti imamo več energije ter tudi bolj živahno prebavo, pozimi pa smo brez skrbi kdaj tudi utrujeni. Spomladanska utrujenost je posledica skopejše prehrane. Povsem brez posebnega naprezanja izgine že po nekaj dnevih uživanja svežega sadja in zelenjave, ki vas ponovno oskrbita z vsemi mikroelementi.

Ker pa nam sodobni čas omogoča odlično podporo zdravja, če le znamo dobro izbrati, se lahko z vitamini in minerali oskrbimo tudi pozimi. Prehrano obogatimo z naravnimi sokovi, ki jih izbiramo glede na namen. Če vam pomanjkanje sveže zelenjave povzroča prebavne težave ali celo zaprtje, lahko izberete npr. sok suhe slive. Za odlično kondicijo črevesnih resic poskrbi koncentrat sirotke. Za čiščenje telesa poskrbi sok pšenične trave, za podporo imunskemu sistemu pa sok acerole. V kolikor vam ne tekne kislo zelje, rdeča pesa in korenje, si lahko jedilnik popestrite s kozarcem njihovih sokov. Izbrane sokove uporabite kot prehransko dopolnilo.

Za konec še krajša razprava o tem, kaj je lokalno. Okolje, v katerem bivamo, nas oblikuje. S hrano, ki jo uživamo, ustvarjamo tudi specifično telesno kemijo. Zato je najbolj primerno uživati hrano, ki do nas lahko od mesta izrasta prispe v nekaj urah. Najbolje pa je upoštevati pravilo, naj bo živilo v eni uri od kar je pobrano z vrta, tudi pripravljeno za uživanje. Hladilniki nam omogočajo zaloge za daljši čas, vseeno pa so to naprave, ki sicer podaljšujejo užitnost živilom, hkrati pa jih siromašijo hranilne vrednosti.

V kolikor si hrane ne morete pridelati sami, se ponjo odpravite k pridelovalcem, ki jo vzgajajo v istem kraju. Preverite poreklo, pa tudi življenjepis. Naj vas ne čudi, če boste v lokalni zadrugi srečali tudi Ptujski čebulček s Kitajske, pa tudi Ljubljanska ledenka ne raste samo v Ljubljani. Ne spreglejte tudi, kakšna gnojila ali sredstva za zatiranje škodljivcev uporablja pridelovalec. Solato, v katero ne bi zagrizel tudi kak manjši lokalni prebivalec vrta ali njive, nikar ne postavljate na mizo! Potem ni primerna niti za vas. Naravno je namreč mikavno tudi za vse udeležence ekosistema v vrtu. Morda boste za lokalno pridelano hrano odšteli kak evro več, zagotovo pa boste prihranili na svojem zdravju. Resnično smo kar jemo. In če presneto preudarno izbiramo kvaliteto goriva za naš avto, potem je odličnih gradnikov vredno tudi naše telo.

Lucija Šušteršič

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Znate pospravljati?

Naučite se prepoznati pravilno vrednost stvari, ki jih kopičite.

Metoda Marie Kondo

Ali ste vedeli?

Vsi znamo kdaj povedati „Na jetra mi greš!“, pa vendar, je to le fraza ali ima jeza res kaj opraviti z jetri in žolčnikom?

Žolčne težave zaradi jeze ...

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.