Vnetni procesi – kako se odražajo?

Vnetje je naraven odziv telesa na poškodbo. Je odziv imunskega sistema na telesu tuje snovi oz. telesu škodljive dejavnike – t.i. dražila. Lahko gre za posamezno dražilo, pogosto pa za skupek njih. Tako je vnetje lahko posledica:

- sveže ali pa zastarane poškodbe (npr. kolena),

- pika insektov ali ugriza živali,

- okužbe s patogenimi mikroorganizmi (npr. bakterija borelije, kandida, bakterije in njihovi toksini iz vnetnega žarišča v mrtvem zobu, EBV) in paraziti,

- draženja z alergeni (npr. pelod, pršice, gluten, jajca), toksičnimi kemikalijami (npr. sintetična zdravila),

- preobremenjenosti telesa s toksini (npr. pesticidi, težke kovine, konzervansi, barvila, GSO) in škodljivimi sevanji,

- kroničnega fizičnega ali psihičnega stresa,

- podhranjenosti s hranili, kot so npr. vitamin D in C, omega-3 maščobne kisline,

- slabo delujočih jeter, ledvic, želodca (premalo želodčne kisline),

- kronične črevesne disbioze,

- previsoke telesne teže,

- motenj v uravnavanju krvnega sladkorja,

- kroničnega pomanjkanja spanja itd.

V ozadju velike večine tegob človeka je dejansko vnetje, pa naj gre za navadni prehlad, alergijo na pelod, revmo, zvin gležnja ali pa zlom noge. Vnetje so lahko torej pojavi kjerkoli v telesu. Najbolj vidno je sicer na koži in v podkožju.

Telo se na poškodbo oz. nevarnost odzove z aktivacijo limfatičnega in imunskega sistema. Med drugim se sprostijo vnetne snovi – citokini, ki povečajo prekrvavitev. Pri sem se npr. razširijo žile, poveča se njihova prepustnost in pospeši se pretok tekočin.
Na mesto težave citokini pritegnejo tudi vojsko belih krvničk. Telo nas s temi ukrepi želi zaščititi, npr. zamejiti širjenje patogena, ga uničiti, odstraniti poškodovane celice, ustaviti krvavitev, sčistiti tuje snovi, da bi na koncu lahko aktiviralo obnovo poškodovanega področja.

Med očitne znake vnetja sodi bolečina, zaradi navala tekočin na mestu vnetja tudi oteklina. Poškodovana tkiva nabreknejo med drugim tudi zato, da se omejijo in razredčijo nevarne snovi, kot je npr. beljakovinski strup ose, ki ostane po piku v koži. Lahko pa tudi zato, da se omeji gibanje in s tem prepreči nadaljnja poškodba tkiva, npr. nadaljnja poškodba sklepa ob zvinu gležnja. Če je vnetje na površini telesa, bomo opazili tudi rdečino in toploto.

Ko je nevarnost premagana, se na mestu vnetja ne izločajo več vnetne temveč protivnetne snovi. Te so nujne, da se vnetni proces zaključi. Številne protivnetne snovi so maščobnega izvora, izgrajene tudi iz omega-3 maščobnih kislin, zato je pomembno, da nam jih v hrani ne manjka. Pri reguliranju pravšnjega vnetnega odziva naj bi bila poleg teh pomembna tudi preskrba telesa z vitaminom D.

Akutni vnetni odziv telesa je normalen proces, ki stremi k hitri povrnitvi ravnovesja na prizadetem delu telesa, kot opisano zgoraj.

A ko se akutno vnetje ne umiri oz. ne zaključi ali pa se vedno znova ponavlja, postane kronično. To lahko namesto obnove tkiv ali organov prinese dodatno rušenje zdravja prizadetih delov telesa.

Iz akutnega vnetja kolena, denimo, se zaradi različni dejavnikov (slabo sanirane poškodbe sklepa, pomanjkanja ključnih hranil za obnovo sklepa, preveč toksinov, ki ovirajo vnetni proces, premalo mirovanja … ) lahko razvije kronično vnetje kolena. Ta pa, med drugim, lahko povzroča dodatni propad sklepnih tkiv (npr. izginjanje sklepnega hrustanca), zaradi česar se vnetje le še poglablja.

Vnetja je zato potrebno čim prej obvladati, sicer tvegamo vse večjo poškodbo prizadetih tkiv in organov. Še več, vrata lahko odpremo številnim na videz nepovezanim kroničnim težavam, kot so ateroskleroza, astma, diabetes, artritis,Hashimoto, celo rak.

Celostni zdravniki denimo vedo, da se lahko iz kroničnega vnetnega žarišča v mrtvem zobu (ki zaradi odstranjenega zobnega živca ne boli) vnetje razširi na srčno zaklopko, sklepe, hrbtenico, ščitnico in drugam. Povzroči lahko tudi raka.

Podobno problematično je kronično vnetje sluznice prebavil. Kronično vnetje sluznice črevesja lahko pripelje do sočasnega vnetja na različnih koncih telesa. Vneta črevesna sluznica namreč nabrekne in med drugim postane preveč prepustna. Tako iz črevesja v kri uide, kar ne bi smelo, od neprebavljenih delcev hrane, mikrobov do mnogih toksičnih snovi. To seveda nenehno še dodatno izčrpava imunski sistem, ki zaradi vnetega črevesja trpi tudi pomanjkanje hranil. Posledica je lahko nastanek ali poslabšanje številnih kroničnih obolenj.

Obenem se ugotavlja, da ko postane vneta črevesna sluznica prepustna, se podobno zgodi tudi s krvno možgansko bariero. Torej tudi ta postane prepustna za vse, kar v možgane ne bi smelo iti. Posledica je aktivacija imunskega sistema in vnetje na tem področju. Posledično se lahko pojavijo ali poslabšajo demenca, avtizem, Alzheimer, depresija …

Ob kroničnem vnetju lahko krvni testi pokažejo porast občutljivega CRP, nenormalne vrednosti fibrinogena in upad vitamina D.

Prizadete osebe lahko ob tem občutijo kronično utrujenost, nespečnost, bolečine v mišicah in sklepih, depresijo, anksioznost, prebavne težave (zaprtje, diareja, zgaga). Pridobivajo lahko na teži ali pa hujšajo. Zaradi izčrpavanja imunskega sistema tudi pogosteje podležejo okužbam s patogenimi mikrobi.

Vnetne procese je zato dobro poznati in ob sumu na kronično vnetje čim prej ustrezno ukrepati.

Besedilo: Adriana Dolinar