Učinkovito nad bolečine z gorsko arniko

Človek si je ob bolečinah in vnetjih od nekdaj pomagal tudi z zdravilnimi rastlinami kot je arnika. Njena uporaba v srednji Evropi je bila celo tako obsežna, da ji je grozilo iztrebljenje, zato je še danes na seznamu ogroženih vrst. Čeprav je njeno mesto kasneje zasedla paleta sinteznih protibolečinskih sredstev, pa mnogi udarnine, izvine, otekline, vnete sklepe … še vedno raje mirijo z arniko. Razlog? Ne le da ima arnika manj stranskih učinkov kot sintezni tovrstni pripravki, tudi po učinkih dokazano ne zaostaja za njimi.

Zgodovina protibolečinske uporabe arnike

Iz starih zapisov je razvidno, da zanimanje ljudi za arniko izvira iz opazovanja gorskih koz. Te so iskale arniko, da bi si pomagale zaceliti poškodbe, denimo zaradi padcev. Arniko so tako kot mazilo ali čajni obkladek začeli uporabljati na udarninah oz. poškodovanih delih telesa. Od tu verjetno izhaja tudi njeno nemško ime „Fallkraut“, ki pomeni zelišče za padec. Danes arnika sodi med najbolj znane in najpogosteje uporabljane zdravilne rastline v ljudskem zdravilstvu.

Zaradi masovne uporabe arnike in njene posledične ogroženosti, saj ta ne raste na vseh rastiščih in jo je tudi težko gojiti, je arnika danes tudi v Sloveniji uvrščena med zaščitene rastline, ki jih je prepovedano trgati.

Kljub temu in kljub razcvetu sinteznih protibolečinskih sredstev pa arnika v zavedanju mnogih ljudi ostaja pomembna pomočnica v obvladovanju bolečin in vnetij.

Kako arnika pomaga?

Za antiseptično, protivnetno in protibolečinsko delovanje,naj bi bili zaslužni zlasti helenalin in njegovi derivati.

Ob nanosu arnike na mesto modrice in otekline, ki je nastala zaradi udarca, ta močno pospeši prekrvitev kože. Na mestu poškodbe prepreči krvni zastoj in pospeši čiščenje izlite krvi iz žil. Hranilne snovi in celice imunskega sistema lažje dostopajo do prizadetega mesta. Z arniko se podkožni bolezenski procesi tako prej umirijo, kar vidimo tudi v hitrejši regeneraciji prizadetega dela telesa. Modrica, oteklina, bolečina, vnetje … prej izzvenijo.

Arniko praviloma uporabljamo zunanje

Za arniko je značilna zlasti zunanja uporaba in sicer praviloma na koži brez odprtih ran. Čeprav je arnika tudi antiseptik (uničuje škodljive bakterije) in jo zato v veterini uporabljajo tudi za čiščenje in nego ran, ki se slabo celijo, pa lahko pri daljši uporabi arnike na poškodvani koži (rane) pride do nastanka ekcemov oz. mehurčkov. Če boste kljub temu uporabljali arniko na poškodovani koži, z njeno uporabo prenehajte, če opazite nastanek izpuščajev.

Arniko torej lahko uporabljamo pri:

kožnih vnetij,
po piku žuželk,
ožigu meduz ali po poškodbah kože z morskimi travami,
pri oteklinah, zmečkaninah, hematomih oz. podpludbah po udarcih,
ob bolečinah in oteklinah zaradi zvinov ali izpahov (npr. zvin gležnja),
pri utrujenosti in bolečinah v mišicah (npr. zaradi športa, napornega fizičnega dela),
ob bolečinah in vnetjih v sklepih,
pri površinskem vnetju ven,
za spiranje ob vnetju sluznice v ustih in žrelu itd.

Ob padcu ali zvinu gležnja pripravek arnike (npr. A. Vogel Atrogel) čim prej nanesemo na kožo poškodovanega dela telesa. S hitrim nanosom arnike na prizadeto področje lahko preprečimo hujše otekanje, podpludbe in bolečine. Uporabljamo jo vsaj trikrat dnevno, toliko časa, dokler se poškodovano tkivo ne obnovi.

Uživanje arnike ni priporočljivo

Nekontrolirano notranje uživanje arnike lahko med rugim povzroči resne poškodbe tkiv. Za to naj bi bil kriv helenalin – zdravilna učinkovina s protivnetnim delovanjem, ki pa se jo praviloma uporablja le zunanje. Izjeme so notranja uporaba arnike v kombiniranih pripravkih (npr. čajne mešanice), kontrolirana oralna uporaba ob določenih poškodbah in uživanje homeopatskih pripravkov arnike.

Učinek arnike je primerljiv s sinteznim protibolečinskim pripravkom

Arniko mnogi uporabljajo zunanje tudi za blažitev vnetja in bolečin ob osteoartritisu. Dejstvo, da arnika deluje primerljivo s sinteznimi zdravili, je bilo leta 2007 tudi znanstveno potrjeno. V randomizirani in dvojno slepi raziskavi so na 204 pacientih z osteoartritisom primerjali 5-odstotni ibuprofen gel in gel arnike (A. Vogel Atrogel).

Po 21 dnevnem zdravljenju so primerjali, kako učinkovita je bila blažitev bolečin v vnetih sklepih prstov in koliko se je izoljšala funkcionalnost prstov oz roke.

Rezultat ni pokazal razlik v učinkovanju med obema pripravkoma. Še več, ob uporabi arnike so beležili nekoliko manj alergijskih reakcij kot pri sinteznem zdravilu. Te so se pojavile le pri 5, pri ibuprofen gelu pa pri 6 osebah.

Raziskovalci so zaključili, da pripravki arnike po učinkovanju ne zaostajajo za ibuprofenom v primeru zdravljenja osteoartritisa rok.

Zanimivost Voglove arnike

Obstaja več kot 30 različnih vrst arnike. Med najbolj zdravilne pa sodi prav gorska arnika oz. arnika montana. Raziskave so pokazale, da ta vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Ker pa jo je težko gojiti, se mnoga podjetja odločajo za gojenje in pripravo pripravkov iz drugih, manj potentnih vrst arnike.

Podjetje Alfreda Vogla Bioforce je ubralo drugačno pot in sledilo navodilom prof. Bomma. Ta je našel način, kako vzgojiti gorsko arniko s popolnoma istimi zdravilnimi učinkovinami, kot jih ima tista, ki raste naravno. S testom tal so tako našli gorski arniki potrebna rastišča, kjer jo na ekološki način gojijo še danes in tako poskrbijo, da so že osnovne surovine za pripravo zdravila A. Vogel Atrogel polne zdravilnih učinkovin. Prisotnost slednjih pa še povečajo, ker cvetov, za razliko od mnogih drugih podjetij, ne sušijo, ampak jih v roku 24 ur od nabiranja predelajo in tako dobijo še učinkovitejši protivnetni in protibolečinski pripravek.

Besedilo: Adriana Dolinar