Da šport blagodejno vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje, ni nič novega. Toda ali ste vedeli, da lahko šport deluje enako učinkovito kot antidepresiv?
Raziskovalci z Medical School Hamburg so analizirali 39 metaanalilz iz preteklih 23 let, ki so obsegale skoraj 1600 študij, izvedenih na 142 000 udeležencih. Pri tem so določili različne stopnje efektivnih količin, pri čemer je vrednost, višja od 0,2 , pomenila majhno korist, vrednost, višja od 0,5 srednjo, vrednost, višja od 0,8 pa veliko korist.
Za 61.000 udeležencev, ki so imeli težave s strahovi, so ugotovili efektivno velikost v višini 0,34, ki so jo povezali z majhno koristjo. Pri 81.000 udeležencih z depresijo pa je bila vrednost že občutno višja – 0,56 – pri čemer že govorimo o srednji koristi. Telesno gibanje torej koristi pri depresiji, kar so potrdili tudi z drugimi statističnimi postopki.
Kar je toliko bolj presenetilo, pa je, da je v primerjavi z drugimi terapijami, korist telesnega gibanja tako pri depresiji kot pri strahovih podobno visoka kot pri medikamentoznem zdravljenju ali psihoterapevtski obravnavi. Raziskovalci tako sklepajo, da šport deluje podobno kot antidepresiv: veliko gibanja poveča nivo serotonina, izboljša prenos nevrotransmiterjev in prispeva k tvorbi novih živčnih celic v limbičnem sistemu. Šport zato ocenjujejo kot dobro dopolnilo ostalim postopkom zdravljenja.
Težava je v tem, da imajo ljudje, ki trpijo za depresijo, običajno zelo majhno voljo do gibanja, po drugi strani pa je pretirano ukvarjanje s športom lahko tudi eden od znakov, ki kaže na depresijo. Zato je vloga zdravnikov v tem oziru še toliko pomembnejša – svoje paciente naj spodbujajo, da se priključijo skupini, ki izvaja neko zmerno športno aktivnost. Vsekakor pa športa ne gre jemati kot nadomestilo za psihoterapevtsko zdravljenje ali uporabo zdravil. O tem se je na vsak način potrebno pogovoriti z zdravnikom.
15 minut gibanja na dan podaljšuje življenjeŽe četrt ure gibanja na dan lahko sodeč po spoznanjih tajskih raziskovalcev pričakovano življenjsko dobo podaljša v povprečjo za kar tri leta. |
Vir: www.aerztezeitung.de
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Kronična vnetja so pogosto povezana z različnimi boleznimi, vključno z avtoimunskimi motnjami, srčno-žilnimi obolenji, diabetesom in rakom.
Sklepi se starajo hitreje, kot ostalo ogrodje telesa. Z nesmotrno rabo jih lahko tudi preuranjeno obrabimo in si tako omejimo gibanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.