Ste utrujeni? Izčrpani?

Srce

Normalna dejavnost je zdrava za telo in duha, nasprotno pa lenoba, brezdelje in pretirana dejavnost škodujejo. Stroj, ki redno teče v odmerjenem ritmu, ima daljšo življenjsko dobo, kot tisti, ki ga redko uporabljamo, kajti, če mehanski deli niso v pogonu, zarjavijo, oksidirajo…Na kratko: se pokvarijo. Motor npr. najbolje teče ob določenem številu obratov in pri določeni toploti. Ne smemo ga preobremeniti in pregreti. Zato v stroje vgrajujejo različne merilce, ki nam pomagajo do pravilnega ravnanja z motorjem, s čimer lahko slednji doseže predvideno življenjsko dobo.

Tudi ljudje imamo zanesljivo merilno napravo, ki kaže, ali naš stroj pravilno teče. To je srce. Bistveno hitrejše bitje srca nam pove, da je hitrost za nas prevelika. Kratek čas sicer lahko zahtevamo od srca večji napor, če pa to traja predolgo, se načnejo naše zaloge in nastopi izčrpanost, ki škodi zdravju. Normalen napor pri dejavnosti spodbuja predvsem krvni obtok in prek njega presnovo, kar ohranja telo prožno in zdravo.

Presnova

Vsaka celica v telesu ima svoj hišni red, sprejema snovi in jih oddaja. To imenujemo presnova. Celica predeluje sprejete snovi in jih spreminja v energijo, ali pa jih vgrajuje v novo snov, ki služi telesu predvsem za rast. Enako kot nastaja pepel pri izgorevanju in oksidaciji, nastajajo odpadne snovi tudi pri razgradnji in predelovanju v našem telesu.

Gibanje, dihanje in mirovanje pospešujejo odvoz odpadnih snovi. Če vsega tega ni, pride do motenj, odpadne snovi zastajajo, se kopičijo v telesu in lahko povzročijo revmo ali artritis. 

Ob potrebni zalogi hrane ima telo še morebitne odvečne zaloge, zaradi katerih trpi vitkost.

Poraba moči

Celice čez dan porabljajo snovi skladno z napori in zahtevami, ki jih naložimo telesu, ponoči pa svoje zaloge obnovijo. Takšen je normalen življenjski potek. Če so celice do večera porabile svoje zaloge, smo utrujeni. Porabljanje več moli, kot je normalno, načne celične zaloge. Ob dolgi nadpovprečni porabi porabljamo več, kot lahko ponoči nadoknadimo. Posledica tako slabega gospodarjenja je vedno večje pomanjkanje. Pri tem normalne zaloge usihajo, na koncu poidejo in celica je izčrpana. Pride do bolezenske utrujenosti, ki sčasoma postane boleča. To se zgodi tistim, ki so nenehno in neutrudno dejavni.

Koristnejši življenjski ritem

Normalen življenjski ritem, ki je bil v preteklosti značilen za podeželje, je danes, zaradi povsem spremenjenih življenjskih navad, porušen. Le tisti, ki ne živi v duhu novega časa in spi pred polnočjo, lahko računa, da bo zjutraj poln sveže energije. Kdor pa je žrtev večernih zabav, je najbrž težko v postelji ob pravem času. Tudi radio, televizija in podobno vas lahko držijo budne in normalni utrujenosti, ki jo je prinesel dan, dodate še nekaj izrabljenosti in naprezanja. Dodatna nočna dejavnost na račun spanja poruši ravnotežje, ki ga ohranja normalen življenjski ritem. Celo mladi, ki podaljšujejo dan v noč, da bi imeli čim več od življenja, postanejo sčasoma preutrujeni. Utrujenost je vedno večja in se kaže z razdražljivostjo, nervozo in nespečnostjo. To stanje moramo ob pravem času prekiniti, sicer nas lahko privede do jemanja uspavalnih sredstev.

Mišljenje, da boste preutrujenost premagali s celodnevnim počivanjem v naslonjaču, je napačno. Potrebno je dovolj dihanja in prava mera gibanja. Le tako se bodo iz telesa izločile odpadne presnovljene in škodljive snovi, ki so nastale zaradi pretirane porabe moči.

Pred preutrujenostjo se zavarujemo le, če upoštevamo normalen ritem gibanja in počitka. Spanje pred polnočjo nam ohranja zmogljivost in dobro počutje ter preprečuje utrujenost.

Vsa dejanja, ki so v nasprotju z biološkimi zakonitostmi, se nam sčasoma maščujejo. Zato se moramo varovati tudi prevelikega razdajanja moči, ki nas lahko pripelje do popolne izčrpanosti, tako pri izpolnjevanju naših poklicnih dolžnosti, gospodinjskih opravil, kot tudi pri športu.

Vse o spanju na enem mestu

Pripravila Adriana Dolinar
Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige Alfred Vogel, Der kleine doctor.