Ker brez jeter ne moremo živeti, jih je pomembno ustrezno negovati in ohranjati njihovo optimalno delovanje. Je pa pri jetrih potrebna posebna skrb, saj se moteno delovanja jeter pokaže razmeroma pozno. Potrebno jih je torej precejskrbno opazovati, da simptome motenj pravočasno opazimo in najhujše preprečimo.
Simptomi motenega delovanja jeter
Zanesljiv znak, da so jetra poškodovana, se kaže v našem nepremagljivem odporu do vseh na maščobi pečenih jedeh. Če nam torej pečenje naenkrat ne zadiši več, je potrebno skrbno ravnanje z jetri.
Drugi znak motenega delovanja jeter je velika občutljivost na okus sadja. Pomaranče in pomarančni sok se nam naenkrat uprejo. Koščičasto sadje nam dela težave. Naša jetra sadne kisline ne morejo več predelati.
Še eden od znakov težav z jetri je pojav nadležne srbečice, ki lahko postane tako neznosna, da bi si najraje kožo izpraskali do krvi.
Pokazatelj težav pa je lahko tudi nenehna žeja, v kolikor ta seveda ni znak motenj trebušne slinavke ali sladkorne bolezni.
Moteno delovanje jeter pa lahko opazijo tudi naši bližnji, saj lahko postanemo včasih prav neznosni. Namreč jetrni bolnik je duševno potrt, ni več vesel. Vse vidi črno, ne da bi dejansko vedel, zakaj. Je ves čemeren in nejevoljen. Ne išče vzroka v sebi, temveč se mu zdi, da se je ves svet obrnil proti njemu. Če je temu tako, raje preverite stanje jeter.
Vzroki jetrnih motenj
Trije pogosti vzroki motenega delovanja jeter so seveda poleg zlorabe alkohola, drog in zdravil ter jetrnih infekcij, sodoben način prehranjevanja, sodoben, s stresom preobremenjen način življenja in invazija parazitov, s katerimi se lahko srečamo kar na domačem vrtu, travniku ali pa na počitniškem popotovanju.
50% Švicarjev je bolnih, ker so prekomerno jedli dobre stvari, ki so bile na razpolago. Vemo, da želja po hrani narašča, pogosto pa ne vemo, s čim jo lahko zadovoljimo, v knjigi Ljudski zdravnik razlaga Alfred Vogel. Pravi, da je za jetra problem tako preobilno hranjenje s kakovostno vse slabšo hrano, ki zato povzroča vse večjo lakoto, kakor tudi podhranjenost oz. pomanjkanje kakovostne hrane npr. v deželah Daljnega vzhoda. Kot raziskovalca naravnih ljudstev, za katera je bil prepričan, da se kljub primanjkljaju materialnih dobrin vseeno prehranjujejo bolj kakovostno in naravno, ga je presenetilo to, da so celo v deželah, kjer je bil riž doma in je predstavljal glavno jed, imeli na razpolago le osiromašen beli riž. Torej zaradi pomanjkanja ta ljudstva uživajo malo hrane, pa še ta je po kakovosti osiromašena, ker je globalizacija žal posegla tudi v njihov svet. Zavedanja o pomenu zdrave hrane na zdravje in prednosti naravnega riža so se zavedali le redki kmetje na deželi, ki so riž še pridelovali sami. Pomanjkanje določenih hranilnih snovi v hrani bi bilo še večje, če ne bi imeli v deželah ,kot so Japonska, Koreja in Kitajska, navado dnevno uživati morski plevel oz. kelp. To je z minerali in naravnim jodom bogata rjava morska alga, ki jo pri nas lahko najdemo v pripravku A. Vogel Kelp. Ta primanjkljaj vitalnih snovi vsaj nekoliko ublaži. Torej le pristna naravna hrana je to, kar telo potrebuje, da tudi jetra ostanejo zdrava. Če to hrano zamenjamo s hrano, ki jo ponuja globalizacija, je to lahko eden od vzrokov motenega delovanja jeter.
Če se vprašamo, kaj je tisto, zaradi česar smo postali bolj občutljivi, kot so bili naši predniki, odgovor ni težak. Opevan napredek, ki naj bi nam olajšal in polepšal življenje, ga je v resnici naredil iz desetletja v desetletje bolj neznosnega in stresno obremenjujočega na vseh področjih. Poleg vse večjega onesnaženja, ki iz dneva v dan prežema naša telesa, smo okupiranimi s številnimi skrbmi, strahovi... in kljub napredku tehnike se zdi, da nikoli nimamo dovolj časa zase. Z umikom petrolejke se je zaradi podaljševanja dela umaknil tudi naš čas za sprostitev in počitek.Zato smo vse bolj utrujeni, zaspani in zjutraj nejevoljni, ta nejevolja pa se nas pogostokrat drži kar cel dan. Ni torej čudno, da tak način življenja nikakor ne koristi jetrom. Jeza, skrbi in strah, naglica in pohlep, vse to jim škoduje. Nekdanji običaji in navade, ki so potrebni za naše zdravje, so izginili. Nimamo niti več časa, da bi v miru pojedli. A kdor si ne vzame dovolj časa, da bi v miru pojedel, bo moral najti čas za bolezen. Če se torej kljub naglici okrog nas ne naučimo, da obdržimo svoj notranji mir, si lahko zelo močno škodujemo. Namesto, da hrano zmečemo vase, si za to vzemimo čas. Vsak grižljaj temeljito in v miru prežvečimo. Če jemo, ko smo prežeti z občutki jeze, skrbi itd., razburjeno telo ne more ustrezno prebaviti zaužite hrane. Še živali ne jedo, ko so prestrašene, žalostne, bolne itd. Včasih je bil post običajen tudi med ljudmi, danes pa ob misli nanj pomislimo, da bomo umrli, če ne bomo uživali običajnih obrokov hrane. Le v času krize pa tudi takšni ljudje dokažejo, da je njihovo »bistvo« boljše, kot so mislili. Če temu ne bi bilo tako, potem trume beguncev, ki jih gledamo v vseh teh preteklih letih, ne bi mogle preživeti. Post, ki se ga razumno lotimo, je posebno za naša jetra zelo koristen. Oblik posta in prečiščevanja telesa je precej. Ena takšnih je npr. 5 dnevna prečiščevalna dieta z naravnimi sadno zelenjavnimi sokovi Dr. Steinberger
A čeprav se prehranjujemo zdravo in nam post ne dela težav, bodo jetra zbolela, če se stalno obremenjujemo s skrbmi, žalostjo in jezo. Pomembna je torej tudi naša notranja naravnanost, kar v današnjem času nedvomno ni lahka naloga. Razburjenje, ki nas dnevno obkroža, lahko obvladamo le z mirno razsodnostjo, s katero lahko pridemo do našega notranjega miru, ki čudovito vpliva na naša jetra.
Kadar problem motenega delovanja jeter ni v neustrezni hrani ali načinu prehranjevanja ali življenja, je dobro pomisliti na morebitno okuženost s paraziti. Kjer imajo navado zalivati zelenjavo z gnojnico, kot s to počeli v Koreji in na Japonskem, je bil odstotek okuženih velik. Trakulja lahko človeka celo ubije, spet neka druga glista lahko prodre v jetra in človeka, čeprav počasi, zanesljivo ubije. Problem pri nas ni toliko zalivanje zelenjave z gnojnico, temveč zalivanje travnikov z gnojnico, na katerih nabiramo regrat, čemaž in drugo užitno divje raslo rastlinje. Ko se nas torej lotijo vsiljivci te vrste, se jih moramo pravočasno lotiti, da nam preko žolčnika ne prodrejo v jetra. Kadar potujemo po Daljnem ali Bližnjem vzhodu, moramo vedno paziti, da ne uživamo neprekuhane vode. Tudi sadje, ki ga olupimo, moramo prej temeljito oprati, saj se zajedavci držijo olupkov in med lupljenjem lahko preidejo na naše roke. Na ta način lahko amebe prenesemo tudi na olupljeno sadje, od tu pa v naše telo.Priporočljivo je tudi s sabo nositi razkužilo, s katerim pred lupljenjem razkužimo lupino sadeža.
Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Ljudski zdravnik.
