Voglove misli o zdravju zob

Zobje so pomembnejši, kot si mislimo! Alfred Vogel je zobe imenoval naša zunanja obrambna straža. Primerjamo jih lahko z oklepnim stolpom, saj so od zunaj odeti v sklenino, nekakšno oklepno ploščo. Sklenina je namreč najtrše tkivo v telesu, sestavljeno iz trdega fluor kalcija. Njena trdnost pa je odvisna od tega, v kakšnem zdravstvenem stanju je bila mati, ko je otroka nosila pod srcem! Zobna sklenina bo namreč vsebovala primeren sloj fluor kalcija le, če mati ni imela tekom nosečnosti težav v presnavljanju rudninskih snovi. Sklenina bo v najboljšem primeru tako trdna, da bo zdržala nadaljnjih 80 ali več let, je menil Vogel.

Pod sklenino se nahaja zobovina, imenovana dentin, ki jo lahko primerjamo s poroznim apnencem. Dentin je varovan s sklenino in ne more biti poškodovan, dokler je sklenina nedotaknjena. Votlino v zobu, ki sega v korenino, imenujemo koreninski kanal. V sredini zoba se ta kanal razširi v zobno pulpo. Le ta je gobasta in jo sestavljajo fino tkivo in živci. V njej so torej dihalni, mezgovni in živčni sistem. Živčni sistem je naš alarmni zvonec, ki »tuli« vsakič, ko je z zobom nekaj narobe.

Žal se zgodi, da imamo tudi mrtve zobe. Pri teh seveda ni več obrambe pred zunanjim vplivom, kar pomeni, da alarm ne dela več. Drobne poškodbe zoba bodo tako ostale nepopravljene. Prav tako ne bomo opazili, da je poškodovan dentin. Čeprav mrtvega zoba ne čutimo, ker ne boli, pa to še ne pomeni, da nam ne dela zdravstvenih težav! Namreč mrtev zob je odlično gojišče za bakterije. Iz teh gojišč se gnoj z bakterijami preliva po telesu in lahko povzroča glavobol, vrtoglavico, revmatične bolezni, splošno slabo počutje in živčna vnetja. Nekateri ljudje se prav zaradi teh težav nikoli ne počutijo dobro in zbolijo že ob najmanjšem naporu ali spremembi vremena. Ko prizadet zob odstranimo, pa težave, kot bi mignil, izginejo. Zato ni čudno, da zdravniki, ki jih zanima celosten pogled na človeka, zavrnejo zdravljenje pacienta, ki ima težave denimo z revmo in ga najprej pošljejo k zobozdravniku, če nima urejenega stanje z zobmi.

Zobe nekoliko varuje tudi koreninska kožica, ki odeva zobno korenino. Okoli korenine najdemo cel splet žil in živcev. Zanimivo je, da ostanejo zobje pri pravilnem grizenju in uživanju presne hrane zdravi. Zaradi pritiska pri grizenju  namreč v zdravem zobu sprožimo določen dražljaj, ki se preko živcev okoli koreninske kožice prenaša na žile, ki se razširijo. Posledica je večji dotok krvi do zob, kar pa pomeni tudi boljšo prehrano zob in tudi boljšo obnovo zob. Trdna hrana sili človeka, da mora dobro gristi. S takšno prehrano torej skrbimo tudi za trdnost in zdravje zob.

Kdor uživa predvsem mehko hrano, kot so juhe in kaše, zamuja priložnost, da zaposli svoje zobe in mora računati s tem, da mu bodo ti sčasoma razpadli.

Ne zgolj trda, tudi polnovredna hrana je nujna za zdravje zob. Kri namreč lahko prinaša le tista hranila in tisti material za obnovo, ki ga ima na voljo. Če je hrana revna z »apnencem«, potem tudi najboljša skrb za zobe ne bo pomagala, ker manjka potreben material! Zidar, ki bo zmešal v svojo malto premalo apna ali cementa, ne bo mogel narediti čvrstega zidu. Podobno je tudi z zobmi! Pomanjkanje kalcija, vitamina D in fluora ter pomanjkanje drugih življenjsko pomembnih snovi vodi do slabega in izrojenega zobovja.

Degenerirano zobovje, zobna gniloba in izrajanje spodnje čeljusti so torej lahko posledica osiromašene prehrane, ki je za sodoben svet vse bolj značilna.  Primitivna ljudstva, ki živijo v naravnih razmerah, imajo praviloma dobro zobovje, je opažal Vogel na svojih popotovanjih. Ni čudno, saj je njihov način življenja naraven in njihova hrana naravna – polna vitalnih snovi (kalcija, fluora …), potrebnih za celostno zdravje in seveda tudi za zdravje zob. Bakterije, ki se običajno naselijo na zobeh, se razvijajo ter uničujejo zobe,  pri primitivnih ljudstvih nimajo moči. Zakaj? Zato ker je njihova sklenina nepoškodovana in bakterije skozi trdno sklenino ne morejo do zobovine!

Torej, za popolno nego zob ne bo dovolj le redno čiščenje zob z naravnimi zobnimi pastami, s katerimi odstranimo nadležne bakterije. Potrebno bo poskrbeti tudi za primerno trdo hrano, da bodo imeli zobje potrebno »telovadbo« in še za ustrezno, z vitalnimi snovmi bogato naravno hrano, kjer pa seveda ni mesta za beli sladkor, belo moko in druga predelana živila.

Tekst: Adriana Dolinar, priredila iz Voglove knjige