Alfred Vogel o negi kože dojenčka

Iz izkušenj preteklih rodov se nedvomno lahko veliko naučimo. Včasih pa so zapuščine podedovanega načina življenja prav smešne. Tako npr. Alfred Vogel opisuje, kako so včasih negovali magični strah pred vodo, pri čemer so zlasti pogosto kopanje smatrali za nekaj izredno škodljivega?! Še za časa življenja Alfreda Vogla naj bi živeli starejši ljudje, ki v življenju niso sedli v kopalno kad in so se s tem celo hvalili. Da so nekoč otroke svarili pred svetlobo, zrakom, soncem in vodo v strahu, da se ne bi prehladili, se nam zdi danes komaj verjetno. Kakor koli že, v današnjem času naravna nega otroka od malega naprej vsekakor vključuje tudi kopanje. Več o naravni negi kože dojenčka preberite v nadaljevanju.

Kopanje dojenčka...

Pogosto kopanje je nujno iz higienskih razlogov, zaradi nege kožne funkcije ter spodbude notranjih organov. S kopanjem dojenčka odpravljamo morebitne zastoje v telesu, kar žlezam z notranjim izločanjem omogoča podporo za svojo pomembno dejavnost (hormonska navigacija telesnih funkcij). Ne pozabimo, da je bil plod devet mesecev skrit pod srcem svoje mamice v vseskozi enakem, varnem okolju, ob isti temperaturi. Ko otrok pride na svet, pride nenadoma v mnogo hladnejše okolje, na katerega se more njegov organizem navaditi. Pri kopanju novorojenčka ali dojenčka je potrebno paziti, da temperatura vode ne preseže 37°C - to je tista temperatura, ob kateri je živel v maternici. Da otroku mokri element prija, pokaže z veselim čofotanjem po vodi in jokom, ko je kopanja konec.

Izbira kopelnih dodatkov...

Da se izognemo morebitnim težavam, moramo pri dodatkih za kopeli paziti. Namreč, nemogoče je preprečiti, da ne bi otrok tlačil prsta v usta in pri tem popil tudi nekaj vode. Dodatki v kopeli morajo biti zato naravni in neagresivni. Če pa uporabljamo kopeli v terapevtske namene, pa moramo biti previdni zlasti pri ostrih zdravilnih zeliščih, kot so zelišča za odpravljanje izpuščajev, lišajev... (krvavi mleček, krvomočnica itd.).

Kopeli z dodatkom čaja morajo biti zelo blage, ker otroci bolje reagirajo na blage vzpodbude. Zelišča, ki so primerna za kopelne dodatke naših najmlajših, so:

Čaj preslice (konjski rep, mačji rep); blagodejno vpliva na kožo zaradi vsebnosti kremenčeve kisline.

Čaj citrone in melise; otroke pomiri.

Čaj plahtice; kadar imajo ohlapno mišičje in želimo vplivati na napetost notranjih tkiv (utegne nekoliko pomagati tudi pri kilah).
Kamilični čaj; pri prebavnih motnjah, bolečinah v želodcu, lažjih presnovnih težavah.
Čaj regrata (tudi zelišče je uporabno); pri občutljivi koži, izpuščajih in umazaniji.
Čaj materine dušice (sorodnik timijana); pa se dobro obnese tudi pri otrocih, ki se radi prehlade in pogosto trpe zaradi kihanja, kašlja in zasluzenosti dihal.
Čaj suličasto listastega trpotca; odlična podpora pri slabostih mehurja, ko otroka navajamo na samostojno uriniranje.
Sirotka (A.Vogel Molkosan); razredčena v razmerju 1:30 ali več (toliko, da je otroku prijetno) poskrbi za odrgninice, izpuščaje, glivične ali druge težave s kožo.

Nega kože...

Za čiščenje kože je najustreznejše polnomastno naravno otroško milo. Vsakodnevna uporaba mila ni potrebna. Po kopanju lahko natremo kožo z oljem za nego kože brez ostrih eteričnih olj. Primerno je npr. šentjanževo olje z dodatkom citroninega, oranžnega in mandarininega eteričnega olja. Telo natremo z oljem dvakrat na teden. Vsak dan pa lahko le s šentjanževim oljem natremo nogice. Uporaba olja ima prednost pred pudrom, ki lahko zamaši kožne pore, vsrkava pa tudi znoj in hrani bakterije. Ob pojavu npr. kožne rdečice uporabljamo polnomastne kreme bodisi čisto lanolinsko ali z dodatkom šentajnževega olja (A.Vogel Bioforce krema). Kot razkužilo majhnih poškodb na koži pa lahko uporabimo kislo sirotko ali koncentrat sirotke (A.Vogel Molkosan).

Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.