A.Vogel Blog

Veliko ljudi z različnimi kroničnimi obolenji (npr. sindrom kronične utrujenosti, sindrom razdražljivega črevesja, multipla skleroza, Chronova bolezen, lupus, borelioza, avtizem, sindrom zalivske vojne, ADD, diabetes …) ima tudi težave z gosto krvjo. Z analizo kaplje krvi z darkfield mirkoskopom pa so ugotovili, da imajo tudi mnogi ljudje s krčnimi žilami isti problem. Zato je dobro običajnim ukrepom za obvladovanje krčnih žil (npr. uporaba izvlečka iz divjega kostanja – A. Vogel Venaforce, A. Vogel Venagel), dodati še skrb za normalno viskoznost krvi.

Gosta kri

Gosta ali lepljiva kri je stanje bolj viskozne krvi, kot je to normalno. Običajno je gosta kri tudi bolj kisla (zakisana). Takšna kri težje prenaša kisik in vitalne snovi ter hormone do celic po telesu, kar se lahko vidi v podhranjenosti telesa z omenjenimi snovmi. Prav tako srce težje potiska gosto kri po telesu. Težje pa se premika tudi po venskem ožilju, kar pa lahko še dodatno oslabi venske žile in njihove zaklopke.

Prizadeti gosto kri lahko med drugim čuti tudi kot pogost pojav glavobolov, vrtoglavice, utrujenosti, poslabšanja vida. Zaradi goste krvi pa je tudi večja verjetnost ustvarjanja krvnih strdkov in s tem srčne in možganske kapi ali pa poškodbe drugih delov telesa zaradi zagozdenja krvnega strdka v žili.

Motnje v procesu strjevanja krvi

Viskoznost krvi je lahko večja tudi zaradi motenj v procesu strjevanja krvi. V normalnem stanju krvožilnega sistema se kri ne strjuje oz. ni lepljiva. Normalno se proces strjevanja začne le v primeru potrebe po celjenju poškodbe (ko se npr. urežemo in poškodujemo žilo). Takrat se ustvari krvni strdek na mestu poškodbe, da se ta zaceli. V tem procesu se v kri izločajo snovi (encim trombin), ki stimulirajo nastajanje strdka (izločanje fibrina, ki zleplja krvne ploščice – trombocite), da se poškodba „zamaši“. Ko je to opravljeno, se strjevanje krvi zaključi in prej omenjene snovi se ne ustvarjajo več, strdek pa se sčasoma razgradi in sčisti.

Kadar se npr. snovi, ki stimulirajo strjevanje krvi, neprestano izločajo v majhnih količinah, kot se lahko zgodi ob mnogih kroničnih obolenjih, nastaja vse več fibrina, ki ustvarja gosto kri. Fibrin pa se lahko nalaga tudi na kapilarne stene, kjer ustvarja dobro skrivališče za patogene mikrobe, ki tako lahko ustvarjajo vnetja. Z nalaganjem fibrina na kapilarne stene pa se prepreči tudi izločanje naravnih snovi za redčenje krvi, ki se izločajo iz celic v steni kapilar, kar še dodatno oteži situacijo.

Razlogov, zakaj pride do motenj v procesu strjevanja krvi, je več. Posredi so med drugim npr. lahko različni patogeni, zastrupitev s toksini ali pa genske okvare. Gosto kri tako lahko povzročajo okužbe s kandido in drugimi glivami, virusi, bakterijami in paraziti. Npr. 90 % ljudi, ki imajo okužbo z borelijo (bakterijo, ki jo nam lahko prenese okužen klop) imajo tudi težave z gosto krvjo. Razlog? Patogeni naj bi sami aktivirali procese strjevanja krvi v telesu, saj naj bi se na ta način skrili našemu imunskemu sistemu, da jih ne ujame in uniči. To naredijo tako, da aktivirajo določena protitelesa imunskega sistema, ki sprožijo izločanje trombina in s tem kopičenje fibrina. Zato je dobro ugotoviti, ali imamo z navedenimi patogeni težave in jih čim prej obvladati. V procesu odpravljanja le-teh pa nekateri svetujejo predhodno vsaj enomesečno redčenje krvi in šele nato npr. jemanje antimikrobno delujočih snovi za uničevanje bakterij, saj bodo v krvi z manj fibrina te bolj izpostavljenje in ranljive.

Tudi zastrupitev telesa s težkimi kovinami in drugimi toksini lahko ustvarja bolj viskozno kri, kar prav tako lahko sproži procese strjevanja. Zato je dobro preveriti tudi, kako je s težkimi kovinami in jih po naravni poti čim prej sčistiti iz telesa. Več o tem lahko preberete na tej povezavi

Lahko pa je problem tudi v genskih okvarah oz. deformacijah, povezanih s procesom strjevanja krvi.

Drugi razlogi za gosto kri

Poleg navedenih pa obstajajo tudi drugi razlogi, zakaj se kri preveč zgosti in s tem povzroča dodaten stres venam. Mednje med drugim npr. sodijo dehidracija, premalo telesne aktivnosti in težave z jetri.

Npr. kadar telo zaradi stresa, fizične aktivnosti, vročine … porabi in izloči več vode, kot smo jo s pitjem vode nadomestili, lahko postane kri bolj gosta. To pa lahko povzroči še porast krvnega tlaka. V izogib dodatnemu obremenjevanju ven in srca je zato dobro skrbeti za ustrezno pitje vode. Ob normalnem psihofizičnem stanju naj bi je popili od 2 do 2,5 litra na dan. Kadar pa smo pod stresom, se izdatneje potimo … pa jo je dobro popiti še več.

Več telesne aktivnosti znano koristi venskemu ožilju. Pomaga pa tudi v primeru goste krvi. Zato bodite redno telesno aktivni, zlasti če na delovnem mestu veliko sedite. Obstajo številne preproste vaje, ki pomagajo pospešiti krvni obtok, med katerimi so npr. tudi preproste tibetanske vaje. Kako se jih izvaja, si lahko ogledate na tej povezavi.

Kadar telo obremenimo s toksini, neustrezno prehrano, kroničnim stresom … lahko utrudimo tudi naša jetra, to pa tudi lahko vodi v problem goste krvi. Tipičen primer preobremenjenosti jeter je npr. nastanek hemeroidov. Razlog naj bi bil zastoj pretoka krvi po portalni veni iz prebavil v jetra. Posledica tega zastoja je povečan tlak na vene prebavil in njihova razširitev. Mnogi pa so prepričani, da težave z jetri in posledično gosta kri igrajo vlogo tudi pri nastanku krčnih žil. Slabše delovanje jeter lahko vidimo na osnovi laboratorijskih testov, preden pa ti pokažejo motnje v njihovem delovanju, pa lahko znake preutrujenosti jeter tudi čutimo. Ti so npr. utrujenost cel dan, še posebej pa po jedi, težave s spanjem, nastanek aken ali izpuščajev (telo višek toksinov poskuša čistiti preko kože), motnje počutja (npr. izbruhi jeze), motnje koncentracije, pojav alergije na hrano, pralna sredstva , pomanjkanje hranil, hormonsko neravnovesje itd. Zato pri obvladovanju težav s krčnimi žilami lahko pomaga tudi krepitev jeter. Pri tem vam med drugim lahko pomaga tudi nekajmesečno uživanje pegastega badlja, glutationa in olja črne kumine.

Naravno zmanjševanje viskoznosti krvi

Poleg odpravljanja vzrokov, ki vodijo v nastanek goste krvi, pa njeno viskoznost lahko zmanjšate tudi z dnevnim uživanjem omega 3 olj (do 3 grame na dan), začimb, kot so čili, kurkuma, poper, ingver, … zelišč, kot je ginko in npr. proteolitičnih encimov, ki jih morate zaužiti na tešče.

Vendar pozor, v kolikor že uživate sintezna zdravila za redčenje krvi (npr. warfarin, aspirin, …), se o jemanju zgoraj omenjenih dodatkov posvetujte z zdravnikom. V vednost vsem, ki že uživate npr. aspirin za redčenje krvi, pa še naslednja ugotovitev. V JAMA reviji (Journal of the American Medical Association JAMA 2012; 307:2286-94) so objavili raziskavo, opravljeno na več kot 370 000 ljudeh. Ugotovili so, da imajo tisti, ki so dnevno uživali nizke doze aspirina, za 55 % večjo možnost nastanka krvavitev v možganih ali pa v prebavilih.

Besedilo: Adriana Dolinar