Zakaj poleti noge bolijo?

Naloge venskega ožilja

Vensko ožilje je pomemben sestavni del srčno žilnega sistema. Skupaj s srcem, arterijskim ožiljem in tudi limfnim sistemom skrbi za oskrbo in s tem zdravje sleherne celice našega telesa.

Arterijsko ožilje celice oskrbuje z vitalnimi snovmi, vodo, kisikom in vsem drugim, kar celice potrebujejo za zdravje. Nasprotno pa vensko ožilje skupaj z limfnim sistemom celice razbremenjuje stranskih produktov presnove in vsega, kar celica izloči oz. kar ne potrebuje in jo bremeni. Kadar je pretok krvi in limfe nemoten oz. brez zastojev, so naše celice, tkiva in organi zdravi, in obratno.

Moten pretok po venah zato ni problematičen le zaradi pojava težav z nogami, temveč tudi zaradi slabše oskrbe telesnih celic. Da s pretokom krvi po telesu ni vse v najboljšem redu, nas, če ne prej, poleti, opozorijo težke, otekle in boleče noge.

Zakaj »zastoji« ravno v venskem ožilju nog?

Eden od razlogov, zakaj se »zastoji« pojavijo prav v venskem ožilju nog, je dejstvo, da imajo venske žile na nogah pri potiskanju krvi po žilah navzgor zahtevnejšo nalogo v primerjavi z arterijskimi žilami. A dejstvo, da zastojev v venskem ožilju ne razvije vsak izmed nas, nakazuje tudi na to, da k razvoju težav očitno lahko pripomoremo tudi sami in sicer z neustreznim načinom življenja.

Vene so »shramba krvi«. Že dejstvo, da se v venah nahaja v mirovanju 64 odstotkov, po nekaterih virih pa tudi do 80 odstotkov krvi, v arterijah pa le 13, je zgovoren podatek o tem, pod kakšnim pritiskom so naše vene vsak dan. Če smo lenobni oz. telesno nedejavni, so naše vene neprestano nabito polne krvi. Telesna aktivnost namreč lahko bistveno pripomore k prerazporejanju krvi po telesu oz. razbremenjevanju ven. V mišicah je npr. ob mirovanju le 15 odstotkov krvi, ob telesni aktivnosti pa le-ta naraste tudi do 80 odstotkov. To pomeni, da se odstotek krvi že s telesno aktivnostjo v venah lahko bistveno zmanjša, s tem pa tudi njihova obremenitev. Če se poleg telesne nedejavnosti tudi slabo prehranjujemo in je zato naša kri revna z antioksidanti, omega-3 maščobami, snovmi, ki pomagajo krepiti stene žil ter polna glukoze, težkih kovin, kislih presnovkov, poškodovanih maščob, ki lahko oslabijo stene žil,  to lahko še dodatno obremeni z venozno krvjo napolnjene venske žile.

Zastoji v venskem ožilju nog se radi pojavijo tudi zato, ker morajo vene, v nasprotju z arterijami, ki poganjajo kri navzdol v smeri gravitacije, potiskati kri navzgor proti srcu in ob tem premagovati silo težnosti. Poleg tega so v primerjavi z arterijami za to nalogo še »slabše opremljene«. V njihovih stenah namreč ni debele plasti mišic, ki bi s krčenjem potiskala kri po venah navzgor. To zahtevno nalogo zato lahko dobro opravljajo le s pomočjo funkcionalnih venskih zaklopk, sproščenega dihanja in ustreznega gibanja mišic nog. Če smo torej telesno neaktivni, se slabo prehranjujemo in še nepravilno dihamo, postavljamo vene pod veliko preizkušnjo in izzivamo nastanek težav.

Zaklopke so kot posebna jadra, ki štrlijo iz stene vene v njen lumen in preprečujejo, da bi se kri ulila po žili nazaj dol, ko jo z vdihom ali mišičnim gibanjem porivamo navzgor. Da lahko delujejo optimalno, morajo dobro tesniti, to pa je mogoče, le če so žilne stene zdrave oz. v dobrem stanju (v pravilnem tonusu in ne preohlapne oz. razširjene, prepustne ali celo vnete). Torej, bolj kot bomo skrbeli za celostno zdravje telesa, bolj bodo tudi naše venske žile v formi in boljše bo delovanje zaklopk.

Zakaj je »zastoj« še večji poleti?

Ker vene sodelujejo tudi pri uravnavanju telesne toplote, so  v poletnih mesecih zaradi pregrevanja telesa lahko še pod dodatnim pritiskom. Za optimalno delovanje telesa je namreč potrebna stalna telesna temperatura. Kadar se telo preveč segreje, kar se pogosto dogaja poleti, se ohlaja tudi tako, da vročo kri iz notranjosti oz. središča telesa preusmeri v površinske žile, torej tudi v vene, da se z prenosom toplote v okolico telesa kri lahko ohlaja. To pa seveda lahko le še poveča »zastoj« v venskem ožilju, zaradi česar težave z venami (otekli gležnji, goleni, težke, boleče noge, …) lahko v poletni vročini bolj občutimo.

Bolečine, otekline … so posledica venskega »zastoja«

Vsak zastoj pretoka krvi prej ali slej lahko povzroči težave, ki jih lahko tudi vidimo in čutimo. Sprva bodo težave vidne kot otekle, utrujene, rahlo boleče noge …  kasneje pa se lahko pojavijo tudi vidne krčne žile, hujše bolečine in celo razjede na koži nog. Če bi lahko pogledali v notranjost telesa bi videli, da zastoj krvi v venskem ožilju povzroča vse večji pritisk na žilne stene, kar lahko prispeva k popuščanju tonusa žilne stene (te postajajo vse bolj ohlapne), k slabšemu tesnjenju zaklopk, k nastanku prepustnosti in celo vnetja žilne stene, k izlivu tekočine in vsebine krvi iz žil v tkiva itd. 

Kaj lahko sami storimo?

Dobro je, da težav z nogami ne ignoriramo, temveč se jim temeljito posvetimo. Namreč, kadar vensko ožilje preveč obremenimo (dehidracija; nepravilna prehrana, ki zakisa, zastruplja, vodi v telesna vnetja; ozke obleke, ki ovirajo pretok venozne krvi; debelost; telesna nedejavnost; kronični stres; zaprtje; kontracepcija; kajenje; nosečnost; naprezanje z dvigovanjem težkih bremen …) oz. mu ne pomagamo pri zahtevni nalogi, lahko blage težave sčasoma prerastejo v večje, med katerimi je lahko celo invalidnost. Spodaj je nekaj namigov, ki so vam lahko pri skrbi za vene v pomoč.

1. Zlasti v poletnih mesecih, ko so vene pod večjim pritiskom tudi zaradi pregrevanja telesa, pazite na ustrezno hidracijo.  Znake, da popijete premalo, lahko zaznate v pojavu zaprtja, glavobolov, utrujenosti, težav z zgago, izločanju manjše količine koncentriranega in smrdečega urina itd. S pitjem 2 do 2,5 l vode na dan boste poleg odpravljanja navedenih znakov  žeje zmanjšali tudi  zastoje v venskem pretoku, ki so posledica ohlajanja pregretega telesa. Telo se namreč lahko učinkovito ohlaja tudi s potenjem, če seveda pijemo dovolj.
2. Poleti bo venam v pomoč tudi uživanje obilice ekološkega svežega sadja in zelenjave. Takšna hrana ne le da ščiti in krepi stene ožilja s številnimi antioksidanti, protivnetnimi snovmi, temveč jih tudi razbremenjuje, saj je zanjo značilno, da telo ohlaja. Povedano drugače, ker ne bo pregrevanja telesa, ne bo večjega zadrževanja krvi v venskem ožilju zaradi potreb po ohlajanju. Dodatno se lahko poleti izogibate tudi začimbam, ki grejejo, kot je poper, čili, ingver, janež, koper, česen, gorčica, hren … in posegate raje po tistih, ki telo hladijo. V  ta namen so npr. dobrodošli majaron, meta, melisa, limonska trava, maroška meta itd. Venam lahko pomagamo tudi z uživanjem protivnetno delujoče omega-3 maščobne kisline, ki jo najdemo veliko v morskih ribah (losos, sardine …) pa tudi v postrvih, lanenem, konopljinem, orehovem olju itd.
3. Večkrat na dan ozaveščajte vaše dihanje in ga po potrebi korigirajte. S sproščenim, globokim vdihom in izdihom namreč ustvarjate spremembo v tlaku v trebušni in prsni votlini ter s tem omogočate, da se venske žile stisnejo in poženejo kri navzgor proti srcu. Vene vam bodo še posebej hvaležne, če boste v času nosečnosti, zaprtja, dvigovanja težkih bremen, daljšega igranja na pihalne inštrumente ali pa ob stresu (ko zadržujete dihanje ob strahu, skrbi, žalosti …), nekaj minut večkrat na dan namenili dihalnim vajam. Če se boste ob tem  podali še na sprehod v gozd, na travnik, v park, boste vklopili tudi mišične črpalke in venam še dodatno pomagali.
4. Stenam venskih žil pa lahko učinkovito pomagamo tudi z naravnimi zdravili iz divjega kostanja. A.Vogel Venaforce je izvleček iz svežih semen divjega kostanja, ki dokazano krepi stene venskega ožilja in olajša venski pretok. Deluje antioksidativno in protivnetno, izboljša tonus venskih žil ter zmanjšuje njihovo prepustnost. Posledično se izboljša pretok krvi po venah nog, zaradi česar se zmanjšajo tudi otekline nog ter občutek utrujenih, težkih in bolečih nog. Za učinkovito terapijo je priporočljivo pripravek uživati vsaj 3 do 6 mesecev. Pozitivne učinke opazimo že po 2 do 3 tednih. Kot zunanja pomoč je dobrodošel tudi gel iz svežih semen divjega kostanja A.Vogel  Venagel. Gel  po nanosu noge hladi in odpravlja občutek utrujenih in težkih nog. Nanašamo ga  dva do trikrat na dan, na kožo nog od gležnjev navzgor.

Besedilo: Dolinar Adriana

Ocene