Šport - za lepoto ali zdravje (nog)?

Zdrav duh v zdravem telesu

Potrebo po telesni aktivnosti lahko zadovoljimo na različne načine:  z udejstvovanjem v igri košarke, tenisa, nogometa, s  plavanjem, vodnimi igrami, s fitnesom, dvigovanjem uteži, z gimnastiko, kolesarjenjem, tekom, nordijsko hojo, tekom na smučeh, smučanjem, izvajanjanjem qi gong-a, tai chi-ja, s pohodništvom, pilatesom, z raznimi vajami za razgibanje telesa, s plesom itd.

Da bi nam telesna aktivnost kar najbolje koristila in tako prispevala k ravnovesju telesa in duha, se je dobro vprašati, zakaj se v njo podajamo in ali je ta sestavni del celostne skrbi za zdravje. Preden se odločimo za določeno telesno aktivnost, je torej dobro premisliti, kaj je namen le te oz. ali ta resnično prispeva k našemu ravnovesju oz. splošnemu zdravju (posledično seveda tudi k lepoti). Ko se odločimo za sebi primerno telesno aktivnost, pa je to potrebno tudi čim bolj preudarno izvajati, da si ne nakopljemo več škode kot koristi.

Primeri nepreudarnega izvajanja športne aktivnosti

Poletje pred vrati …

Določene telesne aktivnosti se lahko lotimo popolnoma brez premisleka, ali bo ta zares koristila našemu zdravju. Pogosti razlogi so denimo poletje, ki je hip pred vrati, nas pa skrbi naša koža na stegnih, ker ni lepa in gladka, naša zadnjica, ki se nam ne zdi dovolj napeta ali oblike, kakšno bi si želeli … V pomladnih mesecih se tako športa marsikdo loti predvsem z željo izboljšanja videza telesa. Pa to ne velja le za ženske. Tudi moški razmišljajo podobno in hitijo izpopolnjevati trebuščke in ostale »še ne dovolj izoblikovane« dele telesa. Ko poletje mine, pri mnogih usahne tudi interes za telesno aktivnost. Ali takšna telesna aktivnost res pripomore k celostnemu zdravju oz. ravnovesju telesa in duha, pa je velik vprašaj.

Nepreudaren in hiter skok v določeno telesno aktivnost lahko vodi tudi v mnoge poškodbe, na katere sploh ne pomislimo. Hitenje pri izgrajevanju mišic lahko vodi v pretiravanje. Pri dvigovanju pretežkih uteži, denimo, si lahko, med drugim, poškodujemo vezi, mišice, povzročimo poškodbe sklepov, hrbtenice, preobremenimo žile ali jih celo poškodujemo.

Tudi drzne odločitve, ko se popolnoma nepripravljeni podamo na daljši tekaški maraton,  lahko vodijo v pomanjkanje vitaminov, mineralov, v preobremenjenost telesa, ki se lahko pokaže denimo z vnetjem kolka, kolena ali s kakšno drugo poškodbo.

Nepremišljenost pri športu je še posebej težavna, ko že imamo določene zdravstvene težave. Če se v poletnem času soočamo z otekanjem nog, njihovo utrujenostjo in bolečinami, kar je že znak šibkih ven, bo lahko nepreudarnost in izbira napačne telesne aktivnosti (npr. dvigovanje uteži ali izvajanje športne dejavnosti  na vročem soncu) vene nog še dodatno obremenila. To lahko vodi v poslabšanje, medtem ko bi nam aktivnost morala prinesti povsem nasproten učinek.  

Pobeg pred stresom …

Pogosto se športne aktivnosti lotimo tudi v želji, da bi pozabili na stres na delovnem mesu, pobegnili od konfliktov v družini itd. Zanimivo po statističnih podatkih je, da kljub temu da tek sodi med dokaj varne aktivnosti, vsaj polovica tekačev konča s poškodbami. Razlog, zakaj je temu (velja pa tudi za druge vrste športa), se skriva zlasti v odsotnosti med telesno aktivnostjo. Ramišljanje o stresni službi ali čem drugem lahko zmoti našo pozornost pri teku in tako zlahka spregledamo vejo, v katero se spotaknemo in pademo. Od stresa napeto telo (mišice, tetive, vezi …) se tudi prej poškoduje, kakor če gremo v telesno aktivnost sproščeni, prisotni – torej z glavo, »prazno takšnih in drugačnih misli«.

Izvajanje več dejavnosti hkrati …

Če želimo vzpostaviti ravnovesje telesa in duha, ob telesni aktivnosti ne počnimo sočasno še drugih reči. Poslušanje predavanja, ogled nanizanke si raje rezervirajte za kdaj drugič, ko boste lahko čas namenili le temu. Če počnemo več stvari hkrati, naša pozornost ni usmerjena le na telesno aktivnost, ampak je razpršena. Ker nismo z vso energijo pri telesni aktivnosti, je učinkovitost vadbe v celostnem smislu slabša in tudi verjetnost poškodb večja.

Da bo lahko telesna aktivnost kar najbolj koristila našemu zdravju, posledično pa bo to opazno tudi na lepoti, v nadaljevanju podajamo nekaj smernic v pomoč.

Izberite sebi primerno telesno aktivnost

Vrsto in intenzivnost telesne aktivnosti izbirajmo glede na naše trenutno stanje, namen pa naj bo v prvi vrsti zdravje, lepota bo namreč logična posledica tega. Telo nam bo hvaležno, če bo aktivnost, ki je za nas primerna, postala tudi čim bolj reden sestavni del našega načina življenja.

Če npr. že imamo nekatere znanilce težav z venami nog (občasno ali pogosto otekle, boleče, utrujene noge ali celo vidne krčne žile …) je s telesno aktivnostjo dobro začeti postopoma in predvsem izbirati šport ali vaje, ki bodo podpirale tudi krepitev ven in venskega pretoka nog. Takšne lahko najdete tudi  v Malem vodniku za zdrave vene. Primerne so telesne aktivnosti kot so Tai chi, Qi Gong, vodni športi (plavanje, igre v vodi, telovadba v vodi itd.), bosonoga hoja, pohodništvo, nordijska hoja itd.

Nordijska hoja, denimo, nežno krepi mišice nog, kar poveča tudi aktivnost mišične črpalke in pripomore k boljšemu pretoku venozne krvi navzgor. To vene razbremeni in krepi. Pri nordijski hoji pa ne krepimo le mišic nog, temveč kar 85 odstotkov vseh mišic telesa, torej poskrbimo praktično za krepitev celega telesa. Nekaj osnovnih napotkov za nordijsko hojo si lahko preberete v že omenjenem Malem vodniku za zdrave vene.

Tudi plavanje (predvsem v nekloriranih vodah!) je odlična podpora krepitvi ne le mišic nog, temveč celega telesa. Poleg tega se tudi s plavanjem razbremeni vene (saj se izboljša celotna cirkulacija krvi in limfe) kar jih dolgoročno krepi, noge pa bodo posledično vse lepše.

Znane so tudi koristi bosonoge hoje, pa ne le zaradi tega ker hoja brez čevljev najbolj aktivira mišično črpalko nog in najučinkoviteje požene venozno kri navzgor ter razbremenjuje vene, temveč tudi zaradi neposrednega stika telesa z naravno zemljino površino oz. zaradi ozemljitve telesa. Slednja še olajša pretok venozne krvi, saj ozemljitev med drugim vrača normalno viskozost krvi - krvne celice se manj lepijo in kri je bolj pretočna. Poznane so pa tudi mnoge druge koristi ozemljevanja telesa, kot je npr. pomoč telesu pri zmanjševanju oksidativnega stresa itd.

Sproščeni in razbremenjeni na šport

V dnevih, ko čutite, da ste psihično preveč obremenjeni, telesno aktivnost raje preskočite, dokler se UM ne UM-iri, sicer kaj hitro tvegate poškodbo. Pomena ozaveščenega gibanja se zelo zavedajo izvajalci Qi gonga in Tai chi-ja. Kaj pomeni celostno gibanje, se lahko podučite pri tovrstnih inštruktorjih.

Ne pozabite na hidracijo telesa

Poleg preudarne izbire telesne aktivnosti pa je dobro paziti tudi na ustrezno hidriranost telesa. Dehidracija že sama po sebi škodi zdravju ven (in lepoti nog), če pa jo s športanjem še povečamo, bo učinek telesne aktivnosti nasproten želenemu. Ker v mirovanju potrebujemo manj vode kot ob telesni aktivnosti, je moramo v dnevih, ko smo aktivnejši, zaužiti več. Za orientacijo naj vam bo podatek, da jo telo v normalnem psihofizičnem stanju potrebuje med 2 do 2,5 litra. Ob tem ne pozabimo na nadomeščanje mineralov (normalno dnevno potrebujemo pol čajne žličke soli). Napitek, ki pomaga napojiti telo in obenem povrniti tudi minerale, si lahko pripravite kar sami. Običajno je lahko osnova voda, zeliščni čaj (šipek, kopriva, meta … ) ali kokosova voda. Osnovni tekočini po želji dodajamo naravno sol - npr. himalajsko, po potrebi magnezij in druge minerale (npr. kalcij), pa sok aloje, sveže stisnjen sok grenivke ali limone. Če nam je ljubši sladek okus napitka, mu dodamo lahko še malo medu, melase (ki je med drugim naravno bogata s telesu koristnimi minerali) ali stevije.

Telesna aktivnost je le delček v mozaiku do zdravja (nog)

Preudarna telesna aktivnost lahko pomembno prispeva k zdravju in lepoti (nog), pa vendar to ni vse, kar lahko storimo. Osnova za zdravo telo (in vene) je npr. tudi kakovostna prehrana – ekološka, z obiljem zelenjave in sadja. Prav tako je nujna skrb za dobro delovanje prebavil (redno odvajanje), jeter, skrb za dovolj kakovostnega spanja, za obvladovanje stresa itd.

Pri krepitvi ven in s tem izboljšanju zdravja in lepote nog pa nam poleg vsega naštetega lahko pomagajo tudi mnogi naravni pripravki. Eden pomembnih je izvleček iz svežih semen divjega kostanja, ki ga najdemo v zdravilu A. Vogel Venaforce. Ta krepi vene in učinkovito pomaga pri obvladovanju težkih, bolečih in utrujenih nog. Ena od raziskav z divjim kostanjem tudi razkriva, da je 12-tedensko jemanje takšnega pripravka primerljivo z nošenjem terapevtskih kompresijskih nogavic (ki so zlasti v poletnem času lahko mnogim moteče). V njej so primerjali učinek uživanja izvlečka iz svežih semen divjega kostanja (50 mg escina 2 x dnevno) z nošenjem kompresijskih nogavic – klasificiranih po stopnji 2 kompresije. Več o stopnjah kompresijskih nogavic je nazorno opisano v tem prispevku.  Zaključili so, da sta lahko terapija nošenja kompresijskih nogavic in jemanje izvlečka divjega kostanja alternativni terapiji za učinkovito obravnavo oteklih nog zaradi kroničnega venskega popuščanja. Ali bo v vašem primeru ustrezneje nositi kompresijske nogavice ali uživanje izvlečka iz divjega kostanja, pa se je seveda nujno posvetovati z ustreznim strokovnjakom.

Besedilo: Adriana Dolinar