Ko se soočamo z utrujenimi in otečenimi nogami ter neprijetnim pekočim občutkom v stopalih, ki nas spremlja ob koncu dneva, je naša prva misel pogosto iskanje hitre rešitve v obliki kreme ali gela. A na kaj moramo biti pri tem zares pozorni?
Dobro je razumeti, da je otekanje nog jasen signal našega notranjega sistema, ki med drugim lahko opozarja tudi na ovirano vensko cirkulacijo zaradi popuščanja venskih zaklopk in šibkih venskih žilnih sten. Podpora telesu naj bo zato čim bolj celostna, pri čemer je nanašanje kakovostnih izdelkov na kožo – z neposrednim vplivom na vene – le en del zgodbe. Ker naša koža ni neprepustna vreča, temveč živ organ, ki aktivno komunicira z notranjostjo, je ključnega pomena, kaj nanjo nanesemo: ali so to snovi, ki vene dejansko krepijo, ali le kemični balast, ki naše vene in telo na splošno še dodatno obremenjuje.
Da bi izbrali pravi izdelek, moramo najprej razumeti mehanizem zastoja tekočin in otekanja nog. Venska kri mora, podobno kot limfa, potovati navzgor proti gravitaciji, kar omogočajo venske zaklopke in ritmično krčenje mišic nog, ko smo telesno aktivni. Ko stene ven oslabijo, zaklopke ne tesnijo več popolnoma, zato kri polzi nazaj navzdol in se kopiči v spodnjem delu nog. Obenem oslabljene stene ven postanejo preveč prepustne, zaradi česar tekočina »uide« iz žil v okoliško tkivo – vse to pa opazimo kot otekanje nog.

Tukaj nastopi vloga aktivnih sestavin v izdelkih oziroma kremah, ki morajo delovati kot neposredna podpora žilnim stenam, če želimo stanje dolgoročno obvladati. V kolikor izdelek npr. le hladi površino kože (zaradi dodane kafre), ne pa tudi krepi strukture pod njo (kot to zmore escin), bo olajšanje le kratkotrajno in povsem površinsko. Prav tako venam in celotnemu telesu ne bodo v korist balastne ali celo toksične snovi (kot je npr. petroleum oziroma mineralna olja), ki so v kremah ali gelih pogosto spregledane, a skozi kožo neovirano vstopajo v naš sistem.
V svetu naravnega zdravljenja, kjer je Alfred Vogel postavil temelje s svojo filozofijo uporabe svežih rastlin, divji kostanj zaseda kraljevo mesto. Njegova ključna sestavina, escin, deluje kot naravni »tesnilec« žilnih sten. Zmanjšuje njihovo prepustnost in s tem neposredno preprečuje, da bi tekočina prek venskih sten uhajala v tkiva. Klinična vrednost divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) temelji na trdnih znanstvenih temeljih, kar potrjujejo tudi obsežni sistematični pregledi kliničnih študij. Najvišjo stopnjo dokazov predstavlja Cochrane analiza, ki ugotavlja, da je izvleček semen divjega kostanja varna in učinkovita terapija za zmanjševanje simptomov kroničnega venskega popuščanja.
Za blažje težave z otekanjem nog in tiste, ki potrebujejo takojšnje olajšanje na mestu otekanja, je tako nepogrešljiv Venagel. Ta gel iz svežih semen divjega kostanja ne nudi le hladilnega občutka, temveč omogoča, da aktivni escin prodre skozi kožo neposredno do oteklih predelov. Za razliko od mnogih drugih gelov ta ne vsebuje nepotrebnih barvil ali agresivnih sintetičnih parfumov, ki bi dodatno obremenjevali že tako napeto in občutljivo kožo oteklih nog.

Pri hujših kroničnih težavah z venami pa zunanjo nego lahko dopolnimo še z uživanjem pripravkov iz divjega kostanja. Tu nam lahko na pomoč priskoči Venaforce, registrirano naravno zdravilo v obliki tablet, ki vsebuje izvleček svežih semen divjega kostanja. Njegova prednost je s kliničnimi študijami dokazano sistemsko delovanje, saj od znotraj krepi vse stene ven telesa.
Poleg kostanja poznamo še druge zaveznike ožilja, ki jih pogosto najdemo bodisi v kakovostnih kremah, bodisi v prehranskih dopolnilih za sistemsko podporo od znotraj. Npr. izvleček listov rdeče vinske trte (Vitis vinifera) je izjemno bogat s flavonoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti. Ti ščitijo notranje stene žil (endotelij) pred poškodbami prostih radikalov, kar je ključno pri preprečevanju vnetnih procesov, ki spremljajo krčne žile. Sinergija med kostanjem in vinsko trto pogosto prinese najboljše rezultate pri dolgotrajni uporabi.
Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih žil igra tudi rutin – rastlinski flavonoid, ki ga najdemo npr. v ajdi in citrusih. Rutin je znan po tem, da »tesni« kapilare in zmanjšuje njihovo krhkost, kar je ključno, ko želimo preprečiti uhajanje plazme v tkiva in nastanek oteklin. V dopolnilih se pogosto kombinira z vitaminom C, saj skupaj krepita vezivno tkivo žil.
Druga dragocena rastlina je gotu kola (Centella asiatica), ki prihaja iz ajurvedske tradicije. Njena posebnost je v tem, da pospešuje sintezo kolagena v stenah krvnih žil in vezivnem tkivu. To pomeni, da žilam vrača njihovo naravno elastičnost, kar je nujno, da se lahko prilagajajo spremembam pritiska in temperature. Ko so žile elastične, je možnost za uhajanje tekočine v medcelične prostore bistveno manjša. Medtem ko kreme s temi učinkovinami nudijo lokalno podporo, prehranska dopolnila omogočajo, da te dragocene snovi dosežejo celoten venski sistem.
Pri izbiri kreme ali gela, ki naj bi imel vpliv na vene, pa ni pomembno le to, katere sestavine so navedene na embalaži, temveč tudi njihov vrstni red na seznamu sestavin (t.i. seznam INCI). Po zakonu morajo biti sestavine nanizane od tiste, ki je je v izdelku največ, do tiste, ki je je najmanj. Če so izvleček divjega kostanja, rdeča vinska trta ali rutin navedeni povsem na koncu seznama, za vsemi konzervansi in parfumi, je njihova koncentracija verjetno zanemarljiva in učinka na otekanje nog ne bo. V kakovostnem izdelku se morajo aktivni izvlečki nahajati v zgornji tretjini seznama. Če je na prvem mestu voda, takoj za njo pa že najdemo divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ste na dobri poti. Če pa morate glavno učinkovino z lupo iskati med dolgimi latinskimi imeni kemikalij, gre verjetno bolj za »marketinški« izdelek kot za resnično terapevtsko pomoč.

Potrošniki moramo postati detektivi pri branju deklaracij. Veliko izdelkov, ki jih oglašujejo za »lahke noge«, v resnici vsebuje sestavine, ki koži oziroma telesu lahko tudi škodujejo. Med takšnimi so npr. mineralna olja, ki jih na seznamu najdemo pod nazivom Paraffinum Liquidum ali Petrolatum. Gre za naftne derivate, ki na koži ustvarijo neprepusten plastičen film. Ta film morda daje trenutni občutek gladkosti, a v resnici preprečuje koži, da bi dihala, in kar je najhuje – onemogoča aktivnim učinkovinam, kot je escin, da bi prodrle v globino do venskih sten.
Prav tako se je modro izogibati parabenom in PEG emulgatorjem. Ti ne le dražijo kožo, temveč so lahko tudi hormonski motilci, ki skozi razširjene pore oteklih nog hitreje vstopajo v krvni obtok. Bodite pozorni tudi na silikone (npr. dimethicone), ki ustvarijo lažen občutek ugodja in gladkosti, a koži preprečujejo naravno dihanje. Izogniti se velja tudi nevarnim konzervansom, ki izločajo formaldehid. Na deklaracijah jih prepoznate pod imeni, kot sta diazolidinyl urea ali imidazolidinyl urea. Čeprav imata v imenu besedo urea, nimata nič skupnega z vlažilno sečnino (ureo), ki je varna in koristna. Ti konzervansi so pogosti povzročitelji alergij in dodatno dražijo že tako napeto in občutljivo kožo oteklih nog.
Namesto sintetičnih parfumov, ki so zgolj nepotreben balast, raje iščite izdelke z naravnimi eteričnimi olji sivke, ciprese ali poprove mete. Ta namreč poleg prijetnega vonja nudijo tudi dejanski terapevtski učinek na mikrocirkulacijo in pomagajo pri krčenju žil.
Posebno pozornost pa namenite barvi izdelka. Kristalno modri ali živo zeleni geli svojo barvo skoraj zagotovo dolgujejo umetnim barvilom (na seznamu INCI so označena s kratico CI in številko). Naravni rastlinski izvlečki v takšnih odtenkih na svetlobi namreč niso stabilni in bi hitro zbledeli. Ta barvila so v izdelkih le zaradi psihološkega učinka, saj modra asociira na hlad, zelena pa na naravo.
Vaše vene in limfa teh barvil ne potrebujejo; zanje so le dodatno breme, ki ga mora sistem prečistiti. Kakovosten izdelek, kot je denimo Venagel, je naravno prosojen ali rahlo moten, kar je pristen dokaz, da vsebina ne potrebuje umetnih »ličil«, če so v njej zares aktivne sestavine.
Nobena krema, pa naj bo še tako kakovostna, ne more delovati namesto vas. Človeško telo je zasnovano za gibanje in venska kri se ne premika sama; za pot proti gravitaciji potrebuje t. i. mišično črpalko. Redna hoja, plavanje ali preproste vaje za noge med dolgotrajnim sedenjem so zato nujne. Ko se mišica skrči, stisne veno in potisne kri navzgor. Najmočneje ta črpalka deluje, ko hodimo bosonogi, najslabše, ko smo obuti v čevlje z visokimi petkami. Brez dobro delujoče mišične črpalke bo vsak gel le začasno »ugasnil požar« na površini.

Svoje vene pa lahko občasno razbremenimo tudi z dvigom nog nad nivo srca za vsaj 15 minut. Ne smemo pozabiti niti na moč vode. Izmenično tuširanje s toplo in hladno vodo (knajpanje) je najboljša telovadba za žile. Topla voda žile razširi, hladna pa jih naglo skrči, kar krepi njihov tonus in elastičnost. Če k temu dodamo še kakovostno prehrano, polno antioksidantov in polifenolov, ter zadostno hidracijo – torej pitje vode s ščepcem naravne soli, o čemer smo pisali v prispevku Več vode, bolj otekle noge? – boste telesu omogočili, da samo očisti »notranje kanale« in učinkovito zmanjša otekanje.
Besedilo: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ali ste vedeli? Pri vadbi v vročih poletnih mesecih, ko se zunanja temperatura povzpne tudi do 40 ֯C, moramo biti glede aktivnosti na prostem zelo previdni. Preberite, katera vadba je v poletnem času varna in kdaj jo izvajati.
Zatekanje nog ne pomeni, da pijete preveč vode. Pogosto je prav nasprotno.
Kako pristopiti k eni najpogostejših težav sodobnega človeka?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.