Spomladanska utrujenost je običajen pojav in nastane zaradi prilagajanja telesa prebujajoči se naravi. Pogosto jo v obdobju od marca do aprila čutimo teden ali dva, preden ulovimo ritem daljšega dneva, krajše noči … Kaj pa če spomladanska utrujenost kar traja in traja? Kje iskati vzroke za to in kako si pomagati?
Nespečnost, zaspanost, zadihanost, utrujenost, slabša koncentracija, glavoboli, razdražljivost ... so lahko znaki spomladanske utrujenosti. K sreči našteti simptomi niso del težav ali obolenj, ampak le sporočajo, da se naše od zime zaspano in od pomanjkanja vitalnih snovi izčrpano telo prilagaja prebujajoči se naravi. Z več počitka, sproščanja in spanja, z več kakovostne prehrane, v kateri je obilje vitaminov in mineralov, z blago telesno aktivnostjo v naravi … težave minejo same od sebe in običajno tudi zelo hitro. Če temu ni tako, so lahko posredi tudi naslednje težave.
Če ste tekom zime zaradi zapletov pri prehladnih obolenjih (sinuzitis, vnetje ušes, pljučnica, ….) morali uživati antibiotike, lahko prav to ovira hitro premagovanje spomladanske utrujenosti. Še tako kakovostna ekološka hrana, polna C vitamina, magnezija, železa … se namreč ob disbiozi ne more ustrezno prebaviti, hranilne snovi pa vsrkati v telo.
Pomanjkanje železa, ki rdečim krvničkam pomaga pri transportu kisika po telesu, bomo npr. direktno čutili v utrujenosti, zaspanosti, pomanjkanju energije. Pomanjkanje C vitamina, ki med drugim pomaga nevtralizirati mnoge toksine, se bo poleg upada odpornosti kazalo še v splošni šibkosti telesa in v upadu energije, lahko bomo trpeli tudi zaradi nerazložljivih bolečin v sklepih in mišicah itd.
Čeravno je od jemanja antibiotika morda minilo že nekaj časa, poskrbite, da se črevesna flora čim prej uravnovesi. H krepitvi črevesne flore boste močno prispevali z vsaj dvomesečnim jemanjem prehranskih dodatkov s klinično testiranimi probiotiki.
Seveda pa to ni edini ukrep, saj je potrebno ravnovesje črevesne flore najprej vzpostaviti, nato pa tudi redno vzdrževati, če želimo, da bo izkoristek zaužite hrane optimalen, mi pa hitro spet polni elana, dobrega počutja in zdravi. Hrana, ki podpira rast koristnih mikrobov, je bogata z vlakninami. Npr. inulin - vlaknino, ki jo naši koristni mikrobi obožujejo, vsebujejo topinambur, regrat, šparglji, česen, čebula … Na jedilniku naj bo vsak dan tudi nekaj mlečno-kislinsko fermentirane hrane ali napitkov, ki prav tako spodbujajo rast dobrih mikrobov, zavirajo pa rast tistih slabih – kot je npr. glivica kandida. Čeprav kislo zelje in kisla repa sodita bolj na zimski jedilnik, naj vas to ne ovira, saj sta odlični probiotični živili. Tudi doma narejeni jogurt, kefir, sirotka … bodo v občutno podporo črevesni flori. Še močneje od domače sirotke npr. deluje koncentrirana, prečiščena sirotka A. Vogla. Ta vsebuje koncentrat desnosučne mlečne kisline, ki krepi črevesno floro, obenem pa tudi nima za mnoge alergenih beljakovin, ker je prečiščena. To pomeni, da je primerna tudi za tiste, ki sicer mleka in mlečnih izdekov ne prenašajo dobro.
Jetra dnevno filtrirajo na stotine toksinov. Dobro delovanje jeter je zato nujno za naše zdravje in dobro počutje. Če so jetra preobremenjena, razstrupljanje ne bo optimalno, kar bomo med drugim lahko čutili v utrujenosti, razdražljivosti, pojavu glavobolov in tudi nespečnosti. Za težave z jetri je značilno prebujanje med 1 in 3. uro zjutraj, ko so jetra najbolj aktivna.
Utrujena jetra so lahko posledica različnih dogajanj v telesu. Že samo porušeno ravnovesje črevesne flore lahko jetrom povzroči težave, saj zaradi slabše prebave hrane in vsrkavanja vitalnih snovi iz črevesja tudi jetrom primanjkuje vitalnih snovi za dobro delovanje. Jetra so denimo občutljiva na pomanjkanje vitaminov A, E, B12 in D.
Če ste jemali antibiotike ali druga zdravila, ki povzročajo disbiozo, kot so kortikosteroidi, antacidi, zaviralci izločanja želodčne kisline itd., ne pozabite na krepitev črevese flore in na dodatno podporo jetrom. Ta lahko npr. podpremo z dnevnim jutranjim uživanjem svežega soka limone. Pol limone scedimo v kozarec vode in zjutraj na tešče popijemo. Limona pomaga pri čiščenju telesa tako, da med drugim toksine naredi topne v vodi, zaradi česar jih lažje izločamo. Prav tako pomaga jetrnim encimom in izboljša pretočnost žolča, v katerega jetra izločajo predelane toksine. Tudi več svežega sesekljanega česna v hrani bo jetrom v pomoč, saj tudi ta pomaga pri aktivaciji jetrnih encimov za razstrupljanje. Jetra podpirajo tudi čebula, brokoli, ohrovt in ostala živila, ki vsebujejo žveplo. Z uživanjem hrane, bogate s klorofilom in minerali, kot je temnozelena listnata zelenjava, bomo prav tako jetrom olajšali delo, saj klorofil in bazični minerali pomagajo pri razstrupljanju in razkisanju telesa.
Mnogi sicer vedo, da je sonce najboljši vir proizvodnje lastnega D vitamina, ne vedo pa, da ta zaloga ne traja celo zimo. To pomeni, da je za vzdrževanje ustreznega nivoja telesnega D vitamina, pridelanega poleti, nujno od oktobra do marca uživati prehranske dodatke D vitamina. S hrano ga namreč ne moremo zaužiti dovolj.
Znaki pomanjkanja D vitamina so pravzaprav zelo podobni simptomom spomladanske utrujenosti. Da je posredi pomanjkanje D vitamina in ne spomladanska utrujenost, pa je znak tudi to, da nikakor ne moremo opraviti z nespečnostjo, utrujenostjo, slabim počutjem ali slabo odpornostjo. Rešitev? Preverite krvni nivo D vitamina in začnite z ustreznim nadomeščanjem le tega, četudi je ta na spodnji meji, posebej pa še če je prenizek. Prehranski dodatek, ki D vitamin vsebuje, je tudi A. Vogel Balance. Daljši ko bo dan in bliže ko bomo poletnim mesecem, vse več vitamina D bomo lahko ustvarjali tudi z izpostavljanjem čim večje površine kože sončnim žarkom. Največja proizvodnja je npr. poleti med 11. in 15. uro. Poleti zadostuje že ca. 15-20-minutno nastavljanje sončnim žarkom. Spomladi bomo za ustvarjanje D vitamina pač morali za to odšteti nekoliko več časa.
Besedilo: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Modrost najstarejših plemen veli, da moramo za naš planet skrbeti, kot da nam je zaupan v začasno rabo, saj je tudi namenjen našim potomcem. Eden največjih grehov sodobnega časa je zagotovo plastika, saj nas spremlja na vsakem koraku.
Zaradi vlažnih pogojev so vnetja ušes pogosta, saj voda, ujeta v ušesih, odstranjuje ušesno maslo in razmehča kožo sluhovodov. To pa so idealni pogoji za vdor bakterij v kožo.
Končno pričakovani dopust, a kaj, ko načrte prekine migrena! Namesto na ležalniku dneve preživljate v zatemnjeni hotelski sobi, kjer si želite samo miru.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.