Motnje spanja
Motnje spanja so široka zdravstvena težava – od hoje med spanjem do nespečnosti.
0
10
0
0
Gre za skupino zdravstvenih težav, pri katerih težje zaspimo ali spimo slabše. Običajno imajo psihološki ali psihiatrični vzrok in po tem se tudi ločijo od težav s spanjem, ki načeloma niso zdravstvena težava.
Odpravljanje motenj spanja mora nadzorovati osebni zdravnik, psihiater ali psiholog.
S tem izrazom opisujemo stanje, ko ne moremo dobro spati. Mnogi ga pogovorno uporabljajo tudi za blažje težave s spanjem, v resnici pa je prava nespečnost razmeroma redka.
V ožjem medicinskem pomenu je nespečnost psihološka motnja, pri kateri dolžina spanja v eni noči redko preseže 1-2 uri.
Na tej povezavi lahko preberete več o nespečnosti.
Za to motnjo spanja je značilno prenehanje dihanja med spanjem za vsaj 10 sekund. Najpogosteje se pojavlja pri osebah s čezmerno telesno težo.
Pri prenehanju dihanja se mišice okrog žrela sprostijo in onemogočijo prehod zraka do pljuč. Oseba z apnejo se teh prekinitev ne zaveda, vendar vseeno čuti njihov vpliv – pri vsakem prenehanju dihanja preide iz REM spanja v ne-REM spanje, zato se zjutraj zbudi utrujena in nenaspana.
Obrambna reakcija možganov pri apneji je sproženje smrčanja, da bi se zbudili in ponovno normalno dihali. To se lahko pojavi tudi desetkrat na uro, zato ni čudno, da so osebe z apnejo in njihovi partnerji podnevi lahko zelo utrujeni.
Ta motnja spanja nastane, ker možgani ne morejo uravnavati ritma spanja, zato oseba z narkolepsijo lahko nenadoma zaspi, tudi če je sredi sestanka ali vožnje. Običajno pri narkolepsiji takoj nastopi REM spanje.
Narkolepsijo pogosto povezujemo z boleznijo, ki ji pravimo katapleksija, pri kateri se mišice nenadoma sprostijo in oslabijo tako da ne morejo več podpirati telesa. To se pri osebah s katapleksijo najpogosteje zgodi pri občutenju močnih čustev, na primer smehu in joku.
Narkolepsija je razmeroma redka – beležijo jo približno pri eni osebi od 2.000.
Ta sindrom nastane, kadar notranja ura »zaostaja«, zato oseba kljub trudu ne more zaspati dolgo v noč in težko vstane pred poldnevom. Tudi če je primorana upoštevati običajni delavnik od 8h do 16h, težave ne bodo minile.
Čeprav sindrom zakasnjene faze lahko prizadene kogar koli, se najpogosteje pojavlja pri najstnikih in z leti izgine.
Zdravniki temu pravijo somnambulizem in pomeni izvajanje običajnih dnevnih dejavnosti v stanju nezavedanja. Lahko gre le za vstajanje iz postelje, lahko pa za nevarnejše dejavnosti, kot je vožnja avta.
Te dejavnosti trajajo različno – od približno pol minute do pol ure ali več. Taka oseba se običajno zjutraj svojih dogodivščin med spanjem ne spomni.
Hoja med spanjem je najpogostejša pri otrocih in je lahko znak pomanjkanja spanja. Podatki kažejo, da približno 15 % ljudi vsaj enkrat v življenju hodi med spanjem.
A. Vogel nasveti za zdravo življenje
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ali ste vedeli?
V sodobnem stresnem svetu, kjer je dober spanec privilegij, se mnogi hitro zatečejo k sintetičnim rešitvam, ki pa s seboj prinašajo precejšnja tveganja.
Melatonin: spalni hormon
Ureja mnogo več kot spanec.
Bodrilci razpoloženja
Na razpoloženje vplivajo številni dejavniki.
Za zdravo telo in duha
Pomoč uporabnikom
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.