Krajše noči, zgodnja jutra. Smo zato bolj utrujeni?

Čas »vstajanja« sonca od januarja do julija za Slovenijo:

Že samo dejstvo, da vstajamo vse prej, torej skupaj s soncem, lahko pripelje do pomanjkanja krepčilnega spanja in posledične utrujenosti. Pomanjkanje spanja pa je lahko še toliko večje, če sočasno tudi k nočnemu počitku odhajamo vse kasneje. Dnevi so namreč vse daljši, mi pa bi jih radi dodobra izkoristili. Tako se hitro lahko zgodi, da spimo manj kot 7 ur.

Koliko spanja naj bi si vsak dan privoščili?

Za ohranjanje zdravja in dobrega počutja naj bi odrasli spali vsaj 7 do 9 ur. Otroci pa še dlje, kot je razvidno iz tabele, povzete po nacionalnih priporočilih:

Utrujenost zaradi premalo spanja

Ko telo ne dobi dovolj krepčilnega spanja, je ena od tipičnih posledic utrujenost. Ta se lahko kaže na različne načine.

Ko se zjutraj zbudimo, se ne počutimo naspani in osveženi kot običajno. Lahko smo spremenljive volje ali bolj razdražljivi. Tekom dneva nas zlahka premaga dremež. Nivo energije je lahko nizek, zato težko funkcioniramo. Delovna spodobnost (koncentracija …) v službi je posledično lahko slabša. Otroci in mladostniki pa iz istega razloga težko normalno funkcionirajo v šoli.

Kaj lahko storimo, da utrujenost čim hitreje obvladamo?

Preprečimo, da bi nas jutranja svetloba prehitro zbudila

Za izboljšanje kakovosti spanja lahko storimo marsikaj. Eden od ukrepov je tudi ta, da preprečimo vzhajajočemu soncu, da nas zjutraj prehitro zbudi. Ko odidemo spat, lahko spustimo rolete ali okna zastremo z gostimi neprosojnimi zavesami. Če sončnim žarkom ne moremo preprečiti vhoda v spalnico, si čez oči poveznemo spalno masko.

Naše telo namreč med drugim reagira na jutranjo svetlobo tako, da zmanjša nastajanje hormona spanja – melatonina. Obenem pa poveča nastajanje kortizola – hormona, ki nas pripravi na prebujanje. Zato se bomo z vse zgodnejšimi jutri vse bolj zgodaj prebujali, a to, kot je opisano, lahko uspešno preprečimo.

Imate radi zgodnja jutra? Pojdite prej spat.

Če vam leži, da se zbujate s sončnim vzhodom, je treba prej leči k počitku. Torej najkasneje med 21. in 22. uro, da boste spali vsaj 7 ur. Pretirano spomladansko vnemo, ko želimo postoriti še tisoč reči ali preprosto predolgo klepetati s prijatelji, zreti v ekran ipd. bo pač potrebno občutno oklestiti.  

Pomagajmo telesu do potrebnih hranil

Nastalo utrujenost bomo hitreje obvladali, če bomo ustrezno hidrirani in uživali kakovostno hrano, bogato z vitamini in minerali. Teh nam v pomladnih mesecih običajno prej manjka kot ne, zato tudi kakšen prehranski dodatek v tej smeri ne bo odveč.

Nad utrujenost (in stres) z zelišči

Za več energije in koncentracije si lahko pripravimo tudi zeliščni čaj, npr. iz rožmarina in ginsenga. Zlasti slednji je poznan adaptogen – to pomeni, da telo podpira, da se to lažje prilagaja stresnim okoliščinam. Zmanjševal naj bi utrujenost in povečeval proizvodnjo energije v celicah. Za pripravo skodelice čaja prelijte jušno žlico korenin ginseng in čajno žlico rožmarinovih listov z dva decilitroma vrele vode. Pokrijte, da vam iz posode ne uidejo eterična olja, in čez 10–15 minut precedite. Če želite močnejši čaj, lahko čas poparka podaljšate. Popijte skodelico čaja zjutraj, pred obrokom.

Če se utrujenost zaradi premalo spanja kombinira s preveč stresnim vsakdanom, pa jo bomo lažje obvladali tudi s priročnim A. Vogel Relax pršilom. Ta vsebuje sproščujočo kombinacijo pasijonke in melise s prevladujočo prijetno aromo zvezdnega janeža. Pršilu dodan cink pa še dodatno podpira normalno kognitivno (miselno) funkcijo.  

Besedilo: Adriana Dolinar