Beseda nespečnost je mnogim dobro poznana. Običajno jo razumemo kot nezmožnost spanja ali kakovostnega spanja.
Tako na primer rečemo, da trpimo za nespečnostjo, kadar se zjutraj ne zbudimo dovolj spočiti. Vendar pa ima ta izraz za zdravnike ožji pomen in ga običajno povezujejo z duševnim zdravjem.
Nespečnost spada med motnje spanja.
Motnje spanja se razlikujejo od bolj običajnih težav s spanjem. Težav s spanjem ne uvrščamo med bolezni, občuti pa jih približno četrtina ljudi. Nastanejo zaradi skrbi, vznemirjenosti, tesnobe ali zdravstvenih težav, kot so zamašen nos, prehlad ali menopavza.
Nespečnost je lahko posledica psiholoških ali psihiatričnih stanj, kot sta na primer depresija ali shizofrenija.
Včasih pa lahko slabo spimo brez očitnega vzroka – to pomeni, da zdravnik ne najde nobenega zdravstvenega, psihiatričnega ali psihološkega stanja, ki bi bil lahko vzrok nespečnosti. Če nespečnost vztraja dlje časa, lahko pride do pomanjkanja spanja.
Teh težav ne smete zdraviti sami, temveč morate obiskati zdravnika.
Navedeni simptomi lahko spominjajo na tiste, opisane pri težavah s spanjem, vendar so običajno pri nespečnosti bolj izraženi.
Če menite, da imate nespečnost, obiščite zdravnika, ki bo predpisal najustreznejše zdravljenje. Vsi ukrepi niso uspešni pri vseh ljudeh, zato je včasih treba zdravljenje spremeniti.
Zdravljenje nespečnosti je do neke mere podobno zdravljenju težav s spanjem. Na tej povezavi lahko preberete o tem, kakšne vrste pomoči so na voljo za boljši spanec.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ali ste vedeli? Pri vadbi v vročih poletnih mesecih, ko se zunanja temperatura povzpne tudi do 40 ֯C, moramo biti glede aktivnosti na prostem zelo previdni. Preberite, katera vadba je v poletnem času varna in kdaj jo izvajati.
Zatekanje nog ne pomeni, da pijete preveč vode. Pogosto je prav nasprotno.
Kako pristopiti k eni najpogostejših težav sodobnega človeka?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.