O spolnosti se pogovarjamo, preden postane aktualna

Nekaj zagotovo. V Sloveniji se otroci in mladostniki z vsebinami o odraščanju, razmnoževanju in spolnosti srečujejo tako pri pouku kot v okviru zdravstvene vzgoje. Učni načrt biologije med drugim vključuje puberteto, menstrualni cikel, zaščito pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami. Poleg tega NIJZ izvaja program vzgoje za zdravje, ki poteka tudi skupinsko ob sistematskih pregledih šolarjev in dijakov ter v sodelovanju s šolami; med njegovimi vsebinami sta izrecno navedeni tudi odraščanje in spolna vzgoja.

Toda starši zato svoje vloge ne moremo prepustiti šoli in zdravstvu. Slovenska raziskava iz leta 2013, na katero se sklicuje NIJZ, je pokazala, da so tri četrtine mladih, ki so imeli spolni odnos zgodaj, menile, da bi morali o spolnosti vedeti več. Večina med njimi bi si želela več informacij prav od staršev, spolna vzgoja v šoli pa je bila na drugem mestu.

Najboljši odgovor je: preden ga otrok nujno potrebuje. Če prvič načnemo vprašanje kondoma šele takrat, ko ima mladostnik svojega prvega fanta ali dekle,  lahko pogovor hitro zveni kot zasliševanje: Ali sta že? Kaj počneta? Kako daleč sta šla?

Veliko lažje je, če se o odnosih in spolnosti v družini pogovarjamo že prej in ob vsakdanjih priložnostih. Film, dogodek v šoli, vprašanje o menstruaciji, zaljubljenost prijatelja ali kakšna vsebina na družbenih omrežjih lahko odprejo vrata pogovoru, ne da bi moral otrok razkrivati svoje intimno življenje. Bolje je veliko kratkih, sproščenih pogovorov kot en sam dolg in neprijeten »družinski sestanek o spolnosti«.

Petnajsti rojstni dan ni čarobna meja, po kateri bi bil mlad človek nenadoma čustveno pripravljen na spolnost. Je pa 15 let pomembna pravna meja. Slovenski Kazenski zakonik posebej varuje spolno nedotakljivost oseb, mlajših od 15 let.

Toda zakon določa spodnjo mejo pravnega varstva, ne pa trenutka osebne zrelosti.

Tudi slovenska ginekologinja Tinkara Srnovršnik na portalu #To sem jaz poudarja, da sta za prvi spolni odnos pomembni telesna in duševna zrelost ter pripravljenost obeh partnerjev. Mladostnik naj bi se obenem zavedal možnih posledic spolnosti, med njimi neželene nosečnosti in spolno prenosljivih okužb.

Staršem se včasih zdi, da imajo samo dve možnosti: otroku spolnost prepovedovati ali pa mu čim prej razložiti kontracepcijo.

A obstaja tudi veliko bolj smiselna tretja pot: mladostniku lahko povemo, da se mu nikamor ne mudi, obenem pa ga opremimo z znanjem, ki ga bo potreboval, če oziroma ko se bo odločil za spolnost.

Ko beseda nanese na zaščito, naj bo sporočilo jasno: zanjo sta odgovorna oba. Preprečevanje neželene nosečnosti ni le skrb dekleta, tako kot kondom ni le skrb fanta.

Kondom ima med zaščitnimi sredstvi posebno mesto, ker zmanjšuje tveganje tako za neželeno nosečnost kot za spolno prenosljive okužbe. Hormonska kontracepcija pred slednjimi ne ščiti. To je vredno povedati tako sinu kot hčerki. Oba morata vedeti, kako se kondom pravilno uporablja, da ga je treba uporabiti pri vsakem spolnem odnosu in da je pogovor o zaščiti odgovornost obeh.

Oče lahko hčerki s svojim odnosom do žensk in s pogovorom o spoštovanju, mejah in partnerskih odnosih preda nekaj izjemno pomembnega. Mama lahko sinu približa tudi ženski pogled na nekatere vidike spolnosti ter mu pomaga razumeti menstruacijo, nosečnost in odgovornost, ki jo v spolnem odnosu nosita oba.

Idealno je, da otrok že iz odraščanja ve, da se lahko o intimnih vprašanjih obrne na oba. Ni narobe, če o kakšni temi lažje spregovori mama, o drugi oče. Najslabše je, če oba čakata drug na drugega. 

Starši moramo sprejeti, da nam mladostnik morda ne bo želel zastaviti prav vsakega vprašanja. Zato je dobro, da pozna zanesljive slovenske vire.

Zelo uporaben je portal #To sem jaz, ki deluje pod okriljem NIJZ. Mladostnikom ponuja vsebine o odraščanju, odnosih, spolnosti, prvi spolni izkušnji, kontracepciji in drugih vprašanjih, poleg tega pa lahko v spletni svetovalnici anonimno in brezplačno zastavijo vprašanje strokovnjakom, med katerimi so zdravniki, psihologi in drugi svetovalci.

Uporabne informacije o varni spolnosti zbira tudi državni mladinski portal mlad.si, NIJZ pa ponuja strokovne informacije o spolno prenosljivih okužbah in zaščiti.

Cilj pogovora o spolnosti ni nadzor nad otrokovim intimnim življenjem, temveč ustvarjanje varnega prostora, v katerem se uči spoštovati sebe in drugega ter prepoznavati svoje in partnerjeve meje. Takšni pogovori mu pomagajo graditi tudi notranjo gotovost, da lahko zaupa svojim občutkom in brez strahu reče tako »da« kot »ne«. Najpomembneje pa je, da ob tem začuti, da se lahko na nas obrne tudi takrat, ko se znajde v dvomih, zadregi ali stiski.

Besedilo: Sabina Topolovec